Vitalni tudi pozimi

0

Dragi moji, pred nami je najbolj trdovratni del sezone. Temperature so se spustile pod ledišče, našo zemljo bo kmalu prekrila snežna odeja, narava bo zasluženo legla k počitku. Za naše prednike je bila zima zagotovo najtežji del leta, saj so jo spremljali pomanjkanje, lakota in nespečnost.

Kar živo si predstavljam, kako so v dolgih zimskih večerih nastale čudovite risbe v španski Altamiri in piščal jamskega medveda v jami Divje babe. Si predstavljate, da bi danes, namesto z daljincem v roki ali ob klikanju na miško po socialnih omrežjih, preživeli večere v krogu družine, si pripovedovali zgodbe in doživetja, ki so se vam zgodila čez dan? Nepredstavljivo.

Zima poleg pomanjkanja in kratkih večerov s sabo prinaša tudi večjo možnost, da zbolimo za prehladom ali gripo. Močan imunski sistem, dovolj velik vnos tekočine, vitaminov in mineralov je ključ, da tudi čez zimo ostanemo vitalni in aktivni. In kljub pomanjkanju sveže hrane, glavnega vira mikrohranil, obstajajo načini shranjevanja hrane, ki ustrezajo našim prehranjevalnim načelom.

Fermentacija

Fermentacija je razgradnja organskih spojin zaradi delovanja mikroorganizmov in encimov. Je eden izmed najstarejših postopkov shranjevanja hrane, ki žal tone v pozabo. Fermentacija lahko hrano obogati in jo naredi še bolj zdravilno za telo. Seveda ne govorim o postopkih, ki jih danes uporablja prehranska industrija in nimajo povezave z izročilom naših babic. Brez slabe vesti si privoščite kisle kumare, vloženo papriko, bučke ali kislo zelje, katerega dobrobiti so znane že stoletja in celo potrjene s številnimi študijami.

Se želite lotiti domače fermentacije zelja? Nič lažjega, potrebujete le kakovostno zeljnato glavo, nekaj soli in steklene kozarce. Zelje naribajte v večjo posodo, potresite z nekaj soli, pustite stati nekaj časa in dobro pretlačite. Pomembno je namreč, da zelje spusti vodo. Ko spusti večino vode, ga pazljivo naložite v steklene kozarce.

Naslednji korak je, da ustvarite dobre anaerobne pogoje. Zelje bo namreč fermentiralo le, če ne bo v stiku z zrakom. To naredite tako, da dolijete toliko slane vode, da bo zelje v celoti prekrito. Kozarce zaprite, vendar pokrova ne zatisnite premočno. Prve 3 do 5 dni kozarce shranite v temni prostoru na sobni temperaturi. V tem času bo stekla burna fermentacija, del soka bo verjetno stekel skozi robove kozarcev, zato uporabite podstavek. Po nekaj dnevih kozarce odprite, po potrebi dolijte vodo, da bo zelenjava ponovno v celoti pokrita, in jih shranite na hladno.

Zamrzovanje

Zamrzovanje zelenjave je že sodobnejši pristop k shranjevanju sveže obrane zelenjave čez zimo. Vsekakor lahko v 21. stoletju izkoristimo vse prednosti zamrzovalnih naprav in se tako prebijemo čez zimo ob dišeči kuhani zelenjavi, zabeljeni s kokosovim maslom. Zamrzovanje hrane dokazano ohrani dobršen del vitaminov in mineralov, ki jih vsebuje sveže obrana zelenjava. Pozorni bodite le na kuhanje. Čas kuhanja naj ne bo predolg, vode pa ne zavrzite, saj vsebuje predvsem minerale, ki so se iz zelenjave izločili med kuhanjem.

Kaj pa sveža zelenjava?

Vsekakor so fluorescentno rdeči paradižniki španskega porekla izjemno privlačni za oko. Toda dejstvo je, da so prevozili na tisoče kilometrov, preden so se znašli pred nami. Vzgojeni pod močnimi umetnimi svetilkami zagotovo nikoli v življenju niso videli dnevne svetlobe, razen tisti trenutek, ko ste jih postavili na domačo mizo. Še vedno delujejo tako privlačno?

Seveda ne bomo takoj vrgli puške v koruzo, saj smo vendar moderni lovci. Tudi pozimi lahko uživamo v sveži zelenjavi, le naš izbor je nekoliko omejen. Lep primer je sveže zelje, ki v temnih, hladnih in dovolj vlažnih kleteh ohrani svežino tudi nekaj mesecev po tem, ko smo ga obrali. Če imate domači vrt, lahko, preden tla zamrznejo, posadite prezimne vrste solate. Med te spadajo predvsem radič in motovilec. Da bi zelenjavo obvarovali pred zimskimi nevšečnostmi, jo lahko prekrijete z agrokopreno.

Suho sadje za energijo

Tudi sušenje sadja spada med tradicionalne načine shranjevanja jesenskih dobrot. Ker je suho sadje poleg mikrohranil bogato z energijo in sladkorji, naj predstavlja le občasne priboljške. Saj veste, ob tistih trenutkih, ko nam »pade cuker«. Če se ukvarjate s športom, si ga privoščite okrog treninga. Suho sadje je lahko v primerjavi s kupljeno škatlico pralin veliko lepše in bolj naravno darilo. Razen, če se seveda izdelave pralin lotite sami.

Tudi sveže sadje na trgovskih policah je pogosto uvoženo iz daljnih, neznanih krajev. Edino sveže sadje iz domačih krajev, ki se znajde pozimi v trgovinah, so le jabolka, ki imajo tudi to dobro lastnost, da pravilno shranjene ohranijo svojo svežino več mesecev po obiranju.

Meso in jajca glavni vir vitaminov in mineralov

Ne nazadnje ne moremo mimo tega, da so tudi pozimi meso in jajca glavni vir naših vitaminov in mineralov. Konec koncev, saj smo vendar lovci. Res je, da sadje in zelenjava vsebujeta obilo vitaminov in mineralov, toda poleg teh se v rastlinah nahajajo tudi snovi, ki zelenjavo obvarujejo pred plenilci.  Vitamini in minerali iz rastlinskih virov so za človeka veliko slabše biorazpoložljivi kot tisti iz živalskih, kar pomeni, da jih naše telo težje izkoristi in absorbira. Prej omenjena fermentacija absorpcijo hranil iz zelenjave nekoliko izboljša, pomembno je tudi, da k zelenjavnemu obroku dodate nekaj maščob, zaradi absorpcije v maščobi topnih snovi. Izberite avokado, kokosovo maščobo, jajca in podobno.

Vrnimo se nazaj k naši primarni hrani. K mesu in jajcem. Največ koristi boste imeli od drobovine, ki je najbogatejši vir mikrohranil, in temnejših kosov mesa. Pozimi se zagotovo najbolj priležejo jedi na žlico, ki nas v teh mrzlih dneh ogrejejo in napolnijo z energijo. Namesto moke za zgoščevanje raje uporabite čebulo in kuhajte nekoliko dalj časa.

Za konec

Sodobni paleojedci lahko zahvaljujoč nekaterim sodobnim načinom shranjevanja zimo preživimo brez konstantnega razmišljanja, kje bomo dobili svoj naslednji obrok. Seveda bodite pri izbiri živil pozorni na njihovo poreklo in število prevoženih kilometrov. Izberite izdelke iz svoje regije regiji in tako tudi sami prispevajte kakšen evro v korist slovenskega kmeta in razvoj podeželja. 

Avtor: Uroš Sobočan, www.maxximum.si

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vpiši svoj komentar
Prosim vpiši ime

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.