Za podiplomski študij se odločajo zaradi nezaposljivosti

0

Za podiplomski študij oziroma za študij na drugi bolonjski stopnji se odloča več kot 85 % mladih oziroma študentov.

Študij sofinancira država in glede na to je populacija vpisanih zelo raznolika, od študentov, ki nadaljujejo študij takoj po končanem študiju na 1. stopnji, do zaposlenih, ki so študij končali pred časom in so se odločili še za nadaljevanje na 2. stopnji. Pogoji, da lahko vpišete podiplomski študij, so končana univerzitetna ali visokošolska izobrazba in pogoji, ki so določeni za program, na katerega se vpisujete (le-ti se razlikujejo od programa do programa).


Za podiplomski študij se odločajo zaradi nezaposljivosti po študiju na 1. bolonjski stopnji, poglobitve obstoječih ter pridobitve novih znanj

Razlog, zakaj se mladi odločajo za nadaljevanje študija na podiplomskem študiju, je predvsem nezaposljivost mladih po študiju na prvi bolonjski stopnji. Druga bolonjska stopnja oziroma podiplomski študijski programi so se namreč po spremembah zakona izenačili s starimi univerzitetnimi študijskimi programi. To je povod za nezaposlovanje mladih študentov po prvi bolonjski stopnji, predvsem v javni upravi, kar se močno odraža na celotnem trgu dela. Razlog je tudi poglobitev obstoječih znanj in pridobitev novih znanj, ki bi mladim omogočala lažje zaznavanje in primerno izkoriščanje raznih priložnosti tako na karierni poti kot tudi v življenju nasploh, saj je znanje najpomembnejša posameznikova dobrina, ki jo je treba razvijati in nadgrajevati. Študij je namenjen vsem, ki so motivirani, vztrajni pri doseganju zastavljenih ciljev, ter tistim, ki želijo pridobiti bolj specializirana znanja.


Določenim študentom predstavljajo problem sprotne obveznosti

Težavo ali problem nekaterim študentom predstavljajo sprotne obveznosti, saj je bolonjski sistem zasnovan tako, da je potrebnega več sprotnega dela, znanje pa se preverja sproti s krajšimi pisnimi izdelki. Uporabljene so sodobne metode poučevanja, ki pa nekomu, ki je študij končal pred uvedbo bolonjskih študijskih programov in je navajen drugačnega načina podajanja znanja, je zaposlen in ima družino, predstavljajo dodaten napor in obremenitve. Na ŠOUM težave vidijo predvsem v ponavljanju znanja in pridobljenih kompetencah, ki naj bi jih študentje osvojili že na prvi stopnji študija, in v premajhni usmeritvi v znanstveno-raziskovalno in samostojno delo, ki naj bi bilo podlaga študiju na tretji stopnji ali samostojnemu in strokovnemu delu. Poleg tega težavo predstavljajo različni sistemi trajanja študija 2. bolonjske stopnje, kar onemogoča prehode med študiji in notranjo mobilnost študentov. 

Mojca Buh

Vir informacij: Tine Janežič, Oddelek za univerzitetno politiko in izobraževanje ŠOUM, in Ksenija Štrancar, Univerza na Primorskem, Fakulteta za management

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vpiši svoj komentar
Prosim vpiši ime

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.