Katere so možnosti financiranja študija v tujini?

Study abroad concept design of world with graduation cap and plane map pin and location sign 3D render
Foto: FeelPic iz iStock

Pri načrtovanju študija v tujini se študentje podajo na lov za štipendijo, s katero želijo pokriti čim več stroškov, povezanih z življenjem in s študijem v tuji državi.

Predstavili bomo nekaj najbolj razširjenih možnosti štipendiranja različnih evropskih programov, pri katerih so nekatere od štipendij višje in zadostujejo za kritje vseh stroškov, druge nekoliko nižje. Žal evropskih štipendij med sabo ni mogoče kombinirati, lahko pa se kombinirajo z nacionalno, državno oziroma s Zoisovo štipendijo.

 

Erasmus+ štipendija

Novost programa Erasmus+, ki je izšel februarja 2014, je, da lahko študent odide na mobilnost na vseh treh stopnjah študija vsakič do enega leta, pri čemer se meseci Erasmus študija in praktičnega usposabljanja seštevajo. Letos so lahko študentje v okviru Erasmus prakse pridobili štipendijo za obdobje 4 mesecev.

Na drugi strani se Erasmus štipendijo prejema za najmanj 3 mesece in največ 10 mesecev mobilnosti. V mednarodni pisarni Univerze v Ljubljani smo izvedeli, da so študenti, ki so se na razpisu že prijavili in bili izbrani  za 2 semestra, prejeli Erasmus +finančno pomoč in dodatke za 2 semestra, ni pa bilo na voljo sredstev za tiste, ki so odšli na izmenjavo za 1 semester, a so se med izmenjavo odločili, da bi jo podaljšali. Poleg financiranja dodiplomskega in podiplomskega študija je možno je zaprositi tudi za dotacijo v času absolventskega leta in sicer za pripravo diplomskega oz magistrskega dela, vendar so študenti takrat omejeni na 3 mesecev Erasmus finančne pomoči.

Pri štipendiji Erasmus+ gre za sredstva za sofinanciranje v višini med 300 in 500 EUR, ki jim lahko prištejemo še dodatek nacionalne države, ki v Sloveniji znaša 150 EUR. Od leta 2014 imajo študenti iz socialno deprivilegiranega okolja možnost zaprositi še za drugi dodatek v višini 100–150 EUR. V primeru, da je študent prejemnik državne štipendije ali socialne pomoči, je zagotovo upravičen tudi do socialnega dodatka, če odda prijavo za Erasmus+ štipendijo in priloži tudi ustrezna dokazila.

Švica je edina država, za katero študent prejme nižjo štipendijo, saj ni več vključena v program Erasmus+. Študent iz štipendijskega sklada Švice kljub temu lahko prejme štipendijo v višini Erasmus štipendije, ki znaša 400 EUR mesečno, pri čemer ni upravičen do dodatkov iz slovenskega sklada.

Erasmus+ z letom 2015/16 tudi zunaj Evrope

Letos bo izšel razpis za prijavo na Erasmus študij za leto 2015/16 tudi zunaj Evrope, za kar bo v Sloveniji na voljo okoli 180 prostih mest. Študij bo za Erasmus študente brezplačen, višina štipendije pa bo

predvidoma 650€, kriti pa bodo tudi enkratni potni stroški.

Program Erasmus Mundus (Akcija 1 in Akcija 2)

Pri Akciji 1 Erasmus Mundus programa gre za magistrski študij na najmanj dveh evropskih ali neevropskih univerzah. Na vsaki lahko opraviš en oziroma dva semestra študija. Vpis poteka povsem ločeno od matične slovenske institucije. Po končanem študiju študent pridobi dvojno ali skupno diplomo.

Pri Akciji 2 gre za mobilnost v neevropsko države tretjega sveta za dodiplomske, podiplomske in postdoktorske študente. Višina štipendije z naslova Erasmus Mundus je precej visoka, znaša od 1000 do 1500 EUR ne glede na državo. Kriti so tudi potni stroški odhoda na izmenjavo.

CEEPUS

Za akademsko leto 2015/16 akademske mreže še niso razpisane in zato še ni znano, katere destinacije bodo na voljo, mogoče pa je oditi na izmenjavo tudi kot „free-mover“, pri čemer študent sam sklene dogovor z določeno fakulteto.

CEEPUS deluje na osnovi mrež, ki jih ustanovijo določene fakultete ali njihovi oddelki. Tako imenovane „mreže“ morajo sestavljati najmanj tri fakultete oziroma oddelki. Mreža nato kandidira za določeno število mesecev, ki jih lahko ponudi študentom.

Štipendija, ki jo študentje lahko pridobijo v okviru programa CEEPUS, naj bi zadoščala za življenje v državi, kjer se izvaja izmenjava.

Norveški finančni mehanizem

Letos je bilo najlažje pridobiti štipendijo iz norveškega mehanizma, razpisali bodo še tretji rok za prijavo, ostalo pa je še 12 mest. Vsi, ki so oddali prijavo za štipendijo za leto 2015/16 v prvem in drugem roku jo bodo prejeli, ne glede na število izbranih mesecev.

V okviru norveškega finančnga mehanizma lahko študent del rednih študijskih obveznosti na katerem koli nivoju, vključno z magistrskim delom, opravlja v naslednjih državah: Islandija, Norveška in Liechtenstein.

Višina mesečne štipendije je 900 EUR, ki baje po izkušnjah študentov zadošča za življenje v omenjenih državah.

Štipendija Ad Futura

Gre za štipendijo Slovenskega javnega sklada, ki je namenjena za financiranje magistrskega študija. Študent lahko pridobi 6.000 EUR, 9.000 EUR ali 12.000 EUR za celotno študijsko leto. Znesek je odvisen od države, kjer se bo študent izobraževal. Študent lahko izbira med državami celega sveta.

Roki za oddajo za štipendije za Erasmus Mundus so mimo le za en projekt – Basileus, za ostale projekte, kjer sodeluje UL, pa so roku še odprti vse do porabe sredstev.

Kje še lahko najdem štipendije?

Od štipendij določenih držav članic Evropske unije so zagotovo najbolj poznane DAAD štipendije za študij v Nemčiji. Poleg omenjenih in predstavljenih programov štipendiranja pa lahko tekom leta zasledimo številne razpise za štipendiranje na spletnih straneh tujih vlad, podjetij, Univerze v Ljubljani, ministrstva za visoko šolstvo, med razpisi na forumu študentske svetovalnice …

Na spletu lahko tudi s pomočjo številnih iskalnikov za štipendije odkrijemo možnosti štipendiranja za določeno smer študija v izbrani državi (Study abroad funding, scholarship portal, grants.at …).

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.