Ljubljana – Trst

Moje ime je Jana in sem vpisana v 4. letnik Filozofske Fakultete v Ljubljani, smer Prevajalstvo (angleški in italijanski jezik). Lani sem preživela celo šolsko leto na izmenjavi kot Erasmus študentka v Trstu. Naredila bom primerjavo študija v Trstu in Ljubljani, z večjim poudarkom na mojem obdobju v tujini. Pri obeh obstajajo prednosti in slabosti. Bom šla kar po točkah.

Kakovost predavanj in profesorjev
Kakovost je zelo odvisna od posameznega profesorja, to je pa loto povsod, kamor greš. Nekateri profesorji posvetijo veliko časa za pripravo predavanj, drugi manj …Zdi se mi, da te na tvoji matični fakulteti profesorji poznajo in posledično več zahtevajo. Kot Erasmus študent si velikokrat privilegiran, pogledajo ti pod prste, če nisi vedno prisoten ali če kakšno seminarsko kasneje oddaš.

Izbira jezikov
Glede na mojo smer je izbira jezikov zelo pomembna. V Trstu je na razpolago večja paleta jezikov, med katerimi lahko izbiraš, kar ti pušča več svobode. Tako so tam aktivirani naslednji jeziki: angleščina, francoščina, nemščina, španščina, portugalščina, ruščina, slovenščina, nizozemščina ter srbohrvaščina. V preteklosti so imeli še kitajščino, a so jo ukinili kot posledico manjših sredstev, s katerimi univerza razpolaga. V Ljubljani pa je na voljo manjše število jezikov. V Trstu ponujajo še dodatne jezike, kot so romunščina, turščina, arabščina ter bolgarščina, katere lahko izbereš kot izbirni predmet. Ena večjih razlike je tudi ta, da v Italiji na splošno dvopredmetni študij ni v navadi oziroma je nemogoč. Tako da nimaš možnosti opravljati dveh smeri hkrati, čeprav te obe zanimata. Lektorati jezikov v Trstu ne obstajajo (na žalost jih je v Ljubljani potrebno plačati), lahko pa mirno slediš predavanjem jezikov, ki te dodatno zanimajo.

Seminarske ter domače naloge
Seminarskih v Trstu je bore malo, domačih nalog pa še manj, vendar je močno zaželeno sprotno delo, še posebej pri prevajanjih. Nekateri profesorji celo pobirajo podpise prisotnosti. V Ljubljani so glede tega bolj vestni, tako da se že med letom veliko naučiš in se ti ni treba toliko pripravljati na izpite.

Organizacija, birokracija
Na vsaki fakulteti so nekatere stvari dobro organizirane, nekatere manj. Študenti na izmenjavi imamo določenega koordinatorja iz matične univerze ter koordinatorja na tuji univerzi. Moj matični koordinator se ni kaj dosti pobrigal zame, za vse dokumente sem se morala kar sama pozanimati. Čeprav sem bila dobro obveščena, se je še vedno kaj zataknilo.

Prostori, predavalnice in izpiti
Stari del Univerze v Trstu je zelo star, medtem ko je bila moja fakulteta v novih prostorih. Na razpolago smo imeli 2 učilnici računalnikov, katerih večina je bila na žalost pokvarjena. Vse predavalnice so nove, saj ni dolgo, odkar ima tam prostore prevajalstvo. Imeli smo celo bar na terasi samo zase, kjer smo se družili. Na žalost so prišli tja na pavzo tudi profesorji, tako da jih nismo mogli opravljati! V Italiji je vse se bolj ‘po domače’, tako da se prijavljajo na izpite kar ročno. Na oglasni deski vsakega profesorja imaš spisek izpitov, kamor napišeš svoje ime, če hočeš opravljati določen izpit. Možno se je celo prečrtati še par ur pred izpitom. Ni računalniško posodobljeno kot v Ljubljani. Izpiti so večinoma pisni.

Boni in transport
Naj povem, da je v Italiji možno jesti le v menzah, kjer je hrana zelo poceni! 1 evro za cel obrok (ki je v primerjavi z našimi v Ljubljani majhen)! V Trstu sta le dve menzi, ena je bila pred kratkim prenovljena. Ponudba je velika, lahko izbiraš med celim obrokom, solato, pizzo, različnimi testeninami ali mesnim krožnikom. Mestni prevoz z avtobusom stane 0.90 evra za en vstop, mesečna pa okoli 20 evrov. Večina ljudi pa ne plača, ker ni kontrolorja. Šofer pa ni zadolžen za to. Redkokdaj vstopi kontrolor. Če te zaloti brez vozovnice, lahko plačaš visoko kazen – 20 evrov. Večinoma sem hodila na fakulteto peš, saj sem živela dokaj blizu.

Stroški stanovanja in štipendije
Glede nastanitve sem imela preskrbljeno mesto v domu, saj sem se pravočasno prijavila. Imela sem srečo, da so me dali v nove domove, kjer imaš apartmaje za dve osebi (s svojo kuhinjo in kopalnico) za borih 60 evrov na mesec. Drugače pa so stanovanja v Trstu malenkost dražja od stanovanj v Ljubljani, s to razliko, da so v Trstu v slabšem stanju, starejša in bolj dotrajana. Sistem štipendiranja v Italiji je zelo pozitiven za tujce, ki tam redno študirajo. Odvisno pa je zelo od regije, kjer študiraš. V Rimu ni tako ugodno za tujce, saj je že tako veliko študentov, vseh pa ne morejo štipendirati. V Trstu ima tako skoraj vsak tuj študent možnost precej velike štipendije, saj upoštevajo prihodke staršev ter uspeh v šoli. Italijanski študenti pa pri tem izostanejo, saj imajo njihovi starši izdatno večje prihodke.

Šolnine in študentsko delo
V Italiji vsak plača šolnino, vsaka fakulteta ima svojo tarifo, a vse se giblje okrog 1000ih evrov. Možno je subvencioniranje s strani države, kriteriji pa so enaki kot za štipendije. Torej so tu spet privilegirani redni tuji študentje, saj je možno, da jim v celoti povrnejo znesek. Sistem je drugačen, kot smo ga vajeni mi. Študentskih servisov ni. Študentje nimajo navade delati, mogoče, ker jih ima večina bogate starše(?). Nekateri delajo v lokalih, drugi doma pri starših ali sorodnikih … Nihče pa si pri teh letih ne more privoščiti, da bi si za študij sam v celoti plačal.

Nočno življenje
Študentsko nočno dogajanje je v Trstu zelo revno, a to zato, ker je že samo mesto tako. Ne ponuja veliko alternativ, tako da se tuj študent le težko znajde. Ni poskrbljeno zanj tako dobro kot v Ljubljani, kjer obstaja oddelek ŠOU-a, imenovan recepcija, ki se ukvarja z Erazmovci. Tega v Trstu sploh ni, tako da si prepuščen sam sebi.

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.