Vikend med bohinjskimi biseri

Za vse ljubitelje pohodništva je obisk bohinjskih gora kot nalašč za nabiranje kondicije po napornem izpitnem obdobju, ko večkrat pozabimo na zdrave prehranjevalne navade ter športno aktivnost. Da boš svoje telo spet lažje spravil/-a v pogon, ti tokrat predstavljamo predlog za tridnevni odklop v območju spodnjih bohinjskih gora.

1. dan: Ukanc – Črno jezero – Komna – Planina Razor

S hojo pričnemo v Ukancu. Avtomobil nas lahko za nekaj evrov počaka ob hotelu Zlatorog tudi več dni ali pa se do izhodišča pripeljemo z avtobusom. Pot si lahko nekoliko skrajšamo tako, da se zapeljemo do Koče pri Savici, vendar lahko tam pričakujemo večjo zasedenost parkirišča.

Približno 100 metrov od koče nas pot usmeri desno navzgor po južnih pobočjih Komarče. Strm vzpon zahteva nekoliko previdnosti, a nas kmalu nagradi s slikovitim pogledom na Črno jezero, kjer zvoki prometa in turističnega vrveža že zdavnaj pojenjajo.

Pot se nadaljuje ob bučanju slapa Savice in nas po približno treh urah zmerne hoje pripelje do vrha Komne. Še približno štiri ure hoda po lažji planinski poti nas ločijo do končnega cilja v Koči na planini Razor, kjer prenočimo.

2. dan: Planina Razor – Vogel – Rodica – Črna prst

Zjutraj nas najprej čaka ura in pol strmega vzpona na Vogel, zato koče raje ne zapuščajmo brez obilnega zajtrka. Ob razgledu na Julijske Alpe in Jadransko morje v daljavi nadaljujemo do dve uri oddaljenega vrha Rodice. Ta je s svojimi 1966 metri tudi najvišja točka naše ture.

Po slemenu se nato postopoma bližamo Črni prsti, vendar moramo biti v zadnjem delu poti še posebej previdni zaradi nenadnega strmega spusta in ponovnega vzpona do Doma Zorka Jelinčiča, kjer si privoščimo zasluženo večerjo in počitek.

3. dan: Črna prst – Polje – Ribčev laz – Ukanc

Zadnji dan nas čaka spust v dolino. Pot je v primeru dežja nekoliko spolzka, sicer pa lahka in se kmalu prelevi v široko gozdno cesto, ki nas pripelje vse do Ribčevega laza ob Bohinjskem jezeru. V primeru sončnega vremena preostanek dneva preživimo ob vodi ali v njej, zvečer pa se nazaj do avtomobila v Ukancu odpravimo z lokalnim avtobusom ali po sprehajalni poti ob severni obali jezera. Še nasvet: bohinjska postrv je prava kulinarična poslastica, ki je nikakor ne gre zamuditi!

Prejšnji članekOd Lyona do Muxie: 1.400 kilometrov peš
Naslednji članekZmeda in slava v Iranu

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.