Vse poti vodijo v svet!

Možnosti za nabiranje dragocenih mednarodnih izkušenj so iz leta v leto bolj pisane. Poleg izmenjav znotraj držav članic Evropske Unije je v teku tudi širše mednarodno sodelovanje med institucijami stare celine in univerzami širom sveta. ZDA, Latinska Amerika, Japonska, Kanada, Avstralija … znanje nima mej in Evropa se veseli njegovega pretoka!

Evropska komisija skozi številne programe zelo podpira visokošolske povezave med članicami EU in tretjimi državami, spodbuja sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami in krepi mobilnost študentov in akademikov iz Evrope in od drugod. S podeljevanjem štipendij in drugimi oblikami pomoči določene izobraževalne in raziskovalne programe odpira za državljane držav, ki niso članice EU, čeprav so nekateri med njimi vendarle dostopni tudi državljanom članic EU, EFTAE in članic-kandidatk za vstop v EU.

Globalni programi …
Globalni programi so zlasti Erasmus Mundus, Marie Curie Actions in Budget Heading A-3022. Prvi omogoča opravljanje posameznih semestrov po študijskem načrtu v več različnih mestih oziroma državah in pridobitev skupne zaključne listine. Drugi je namenjen izpopolnjevanju in mobilnosti raziskovalcev, tretji pa tudi, če se tema raziskovanja navezuje na evropsko integracijo.

… in regijsko obarvani programi
Latinsko Ameriko pokrivata ALBAN IN ALFA. Program ALBAN ponuja štipendije za podiplomski študij in prakso v EU, podobno funkcijo pa opravlja tudi ALFA, ki v izmenjavah zajame magistrski, doktorski in specialistični študij, dodiplomske izmenjave in kratkotrajna usposabljanja.

Na dodiplomske izmenjave in kratkotrajne študijske obiske pa daje poudarek tudi program, oblikovan med EU in ZDA. Po enakem principu pa deluje tudi mednarodno sodelovanje s Kanado. Po drugi strani se programa ASIA-LINK in ASEAN-EU University Network osredotočata na podiplomske študente in (bodoče) učitelje. Dodiplomskim študijskim izmenjavam je namenjena bolj ASIA-EUROPE FOUNDATION (ASEF). Za Indijce je morda še najbolj zanimiv EU-INDIA ekonomsko-kulturni program, svoj evropsko obarvani program pa imajo tudi Japonci. Evropsko-avstralsko pilotni projekt pa magistrskim študentom iz Avstralije odpira vrata v semester študija na Danskem, v Veliki Britaniji, na Nizozemskem ali v Nemčiji.

Za Vzhodno Evropo, Centralno Azijo, Zahodni Balkan, Južni ter Vzhodni Mediteran je poskrbljeno s programom TEMPUS, in sicer s specifičnejšimi, znova regijsko pogojenimi, TACIS, CARDS in MEDA programi. Na tem mestu pa gre nenazadnje omeniti tudi štipendijski program JEAN MONNET za mlade diplomante in profesionalce iz Turčije, ki bi si želeli tematsko z Evropsko Unijo povezanega podiplomskega študija.

Erasmus Mundus External Cooperation Window
Programov je kajpak še več, zlasti pomemben pa je še dokaj sveži Erasmus Mundus External Cooperation Window, ki so si ga v Uniji zamislili zato, da bi nadgradili dosedanja prizadevanja znotraj prej omenjenih shem. Namen te nove oblike sodelovanja je izboljšanje medsebojnega poznavanja in razumevanja med državi članicami EU in tretjimi državami na področju visokega šolstva, med zastavljenimi cilji pa je tudi omogočanje študentom, da jim študij v drugi državi koristi tudi z jezikovne, kulturološke in izobrazbene plati. Do leta 2008 naj bi tako na primer postavili na noge kar 250 evropskih magistrskih programov …

Pri nas pa …
Seveda smo se za sodelovanjem z institucijami zunaj EU ozirali tudi pri vseh štirih slovenskih univerzah. Na našo radovednost so se odzvale ljubljanska, primorska in novogoriška univerza. Helena Deršek iz Službe za mednarodno sodelovanje Univerze v Ljubljani (UL) je pojasnila: “Tempus pri nas ni več aktualen. V tovrstnih projektih lahko sodelujemo samo kot partnerji, ni pa študentske mobilnosti v teh projektih. Z ZDA in Avstralijo sodelujemo kot UL v dveh mrežah – MAUI (ZDA) in AEN (Avstralija), v tem okviru izmenjamo letno dva do tri študente sem in tja, ki so na tuji instituciji oproščeni šolnine.” Tatjana Mikelić Goja, Vodja službe za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje Univerze na Primorskem (UP), nam je zaupala, da je “izmenjav z univerzami iz ameriških in azijskih držav zlasti zaradi finančnih razlogov bolj malo, vendar si UP prizadeva, da bi v prihodnosti razvila tudi tovrstne oblike povezovanja. Prvi korak so sklenjeni meduniverzitetni bilateralni sporazumi o sodelovanju z eno ameriško univerzo in kar štirimi tajvanskimi univerzami.” V drugih prej navedenih programih UP ne sodeluje. “Kot že rečeno, so glavni razlog za malo možnosti izmenjav s temi oddaljenimi deželami visoki finančni stroški, določeni programi pa zahtevajo tudi izpolnjevanje  specifičnih pogojev, na primer Erasmus Mundus. Na slednjega se bomo morda v prihodnosti lahko prijavili s skupnim magistrskim programom Morska biologija, ki ga je UP pripravila skupaj z Univerzo v Trstu, Nacionalnim inštitutom za biologijo – Morsko biološko postajo Piran in Inštitutom za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko iz Trsta,” je še sklenila Mikelić Gojeva. Milena Kovačevič z Univerze v Novi Gorici pa je poudarila, da imajo podpisane številne pogodbe z (ne)evropskimi univerzami in približno desetino stalnih kadrov iz tujine, pri čemer njihovi raziskovalci še posebej intenzivno in plodno sodelujejo z Argentino.

Vse poti pač vodijo v svet …


Martina Srblin

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.