Intervju z Maticem Kašnikom

Matic je večni optimist, ki ga je želja po znanju ter ogromno volje in dela skozi številne zanimive projekte pripeljala do priložnosti za delo v Indiji, katero je z veseljem zagrabil in se podal na največjo avanturo doslej. Kljub natrpanemu urniku si je vzel čas tudi za nas in podal nekaj nasvetov in pozitivnih misli za novo generacijo slovenskih študentov.

Kdo je Matic Kašnik?

Moja pot se je začela leta 1988, ko sem se rodil v Novem mestu. Danes sem zaposlen v globalnem podjetju EF Education First, ki že več kot 50 let ponuja edinstvene jezikovne in MBA programe v tujini. Trenutno živim v Bangalorju, kjer vodim oddelek digitalnega marketinga in inovacij. Doslej mi je uspelo obiskati (in v nekaterih tudi živeti) že 20 držav po svetu in s tem spoznati različne kulture ter načine dela. Tekom študija sem bil aktiven v mnogih nevladnih organizacijah, kjer sem spoznal res super posameznike in se od njih veliko naučil. In moj glavni nasvet bi bil, da se je dobro vedno družiti s posamezniki, od katerih se lahko učimo, naj si bodo mentorji ali zgolj prijatelji z različnih fakultet.

Kaj natančneje delaš v podjetju?

Večino časa se ukvarjam z vodenjem ekipe, digitalno strategijo, spletno optimizacijo ter novimi inovativnimi pristopi. Ekipa, ki jo sestavljajo spletni dizajnerji, front-end razvijalci, podatkovni analisti ter marketinška podpora, deluje kot interna digitalna marketinška agencija v EF, kjer ponujamo storitve centralni ekipi ter prodajnim pisarnam po svetu. Ogromnega pomena je komunikacija s preostalimi zaposlenimi v EF po svetu, saj smo prisotni v več kot šestdesetih državah. Zelo me navdušuje dnevna interakcija z ljudmi iz različnih kultur in držav – tako v enem dnevu komuniciram s posamezniki od Latinske Amerike do Evrope in Azije. Trenutno vodim projekt, kjer razvijamo platformo, ki razvršča spletne obiskovalce glede na njihovo interakcijo s spletno stranjo. To nam omogoča predvideti, kateri spletni obiskovalci so bolj naklonjeni k nakupu.

In zakaj tujina?

Pravzaprav gre za naključje in posledico moje vpletenosti v različnih nevladnih organizacijah, kjer sem spoznal ogromno posameznikov, tako v Sloveniji, kot v širšem mednarodnem okolju. Tekom študija sem bil vedno navdušen nad digitalnim marketingom, vendar takšnih vsebin takrat ni bilo na voljo v Sloveniji. Znanje digitalnega marketinga sem pridobil s prebiranjem različnih blogov, poslušanjem podcastov ter najbolj pomembno: z učenjem na svojih projektih in napakah. Eden izmed glavnih razlogov za mednarodno izkušnjo je bil verjetno ta, da je bila tema digitalnega marketinga v Sloveniji v času študija še v začetnih fazah.

Kako pa si sploh prišel do Indije in tega delovnega mesta?

Tekom študija na FRI-ju v Ljubljani sem bil aktiven v različnih nevladnih organizacijah, kot so AIESEC, TEDxUniversityofLjubljana, KOMISP, v katerih sem spoznal ogromno navdihujočih posameznikov in širil svojo mrežo poznanstev. Poleg tega sem pridobil veliko novih znanj, t. i. mehkih veščin, ki jih fakultete žal ne vključujejo v študijski kurikulum. Med drugim sem opravljal tudi nekaj praks v Sloveniji, pri reviji Računalniške novice ter Iskra sistemih. Nekako se je vse znanje prepletalo z znanjem, ki sem ga pridobil na FRI-ju, kar mi je omogočilo vstopiti v industrijo digitalnega marketinga. Priložnost za Indijo se mi je odprla med AIESEC konferenco v Švici, kjer je bil prisoten tudi EF s svojimi predstavniki. Teden pozneje sem imel razgovor in še preden sem diplomiral, so mi ponudili priložnost za odprtje novega digitalnega huba v Bangalorju. Osebno sem želel pridobiti več mednarodnih izkušenj in slediti svoji strasti do digitalnega marketinga.

Kakšna pa je sama Indija, kaj ponuja in kaj človek potrebuje, da tam preživi?

Hehe, ta tema bi lahko obsegala celoten članek, saj je indija ogromna in zelo raznolika država. V zahodnem svetu imamo ogromno stereotipov o življenju v Indiji, od prometa, onesnaženja, kastnega sistema, in tako naprej. Večina teh stereotipov je resničnih, vendar je to le manjši del zgodbe. Indija je zelo gostoljubna dežela in ima ogromno spoštovanja do tujcev in ljudi nasploh. Ena izmed njihovih največjih vrednot je družina in povezanost med družinskimi člani, na kar menim, da smo v zahodnem svetu kar malo pozabili. Je pa tudi država, ki se pospešeno modernizira. Do leta 2020 bo Indija postala največja mlada delovna sila na svetu, kar potrjuje zelo hiter razvoj večjih indijskih mest.

S čim se ukvarjaš v prostem času, kaj pogrešaš Slovenijo?

Najraje potujem in odkrivam nove destinacije, tako da z zaročenko vedno izkoristiva priložnost za pobeg iz Bangalorja. Obožujem fotografijo, videografijo ter dokumentiranje najinih avantur preko vlogov. Najbolj pa pogrešam Barcaffe kavo, domačo govejo juh’co in pa seveda družino ter prijatelje. Na srečo obiščem Slovenijo vsakih nekaj mesecev in si tako napolnim kufre za Bangalore.

Kakšni so tvoji projekti za naprej? Se dolgoročno vidiš v Indiji oziroma v tujini, ali boš poizkusil prenesti znanje nazaj v Slovenijo in uspeti doma?

Letos sredi leta se mi obeta poroka s svojo zaročenko Michelle, ki prihaja iz Churchandpurja (severovzhod Indije), nato pa sledi selitev v Evropo proti koncu leta. Zaenkrat še ne veva kam naju bo popeljalo življenje, je pa odvisno od priložnosti za delo. Svoje izkušnje in znanje vedno z veseljem delim in trenutno je tudi scena v Sloveniji kar razburljiva in se veselim naslednje profesionalne priložnosti, morda tudi v domačih krajih.

Se ti zdi, da Slovenija mlademu študentu ponuja dovolj za uspešen začetek življenja?

Zagotovo imajo študenti v Sloveniji mnogo edinstvenih priložnosti, da sledijo svojim sanjam. Menim, da imajo celo ogromno prednosti pred študenti iz tujine, predvsem zaradi izkušenj, ki jih prinaša študentsko in volontersko delo. V Indiji, recimo, to področje ni tako razvito, razen obveznih študentskih praks. V Sloveniji lahko posameznik že kmalu preko praks in volonterstva ugotovi, kje leži njegova strast, po drugi strani pa dobi tudi vpogled v delovanje organizacij. Študenta lahko hitro premamijo dobri žuri (brez katerih seveda ne gre!), vendar bi bil moj nasvet ta, da se naj posameznik skuša že v začetku študija ukvarjati z različnimi projekti izven študijskih obveznosti, v kolikor mu le čas to dopušča. Dandanes je na voljo ogromno projektov tudi preko spleta, ki nudijo priložnosti novih znanj in poznanstev.

Misliš, da so slovenske fakultete dovolj kvalitetne?

Samo znanje, ki sem ga pridobil na FRIju, lahko uvrščam v sam svetovni vrh in mi je omogočilo veliko priložnosti tekom študija. Od udejstvovanja na različnih tekmovanjih, izletih, poletne šole v Šanghaju in še več. Vse je odvisno od posameznika, koliko izkoristijo različne projekte, ki jih fakultete ponujajo. Tudi sama izbira smeri in predmetov na FRIju je super, kot tudi večina zaposlenih, ki vedno spodbujajo nadobudne študente k participaciji na projektih. Če bi kaj dodal, je definitivno več skupinskega in projektnega dela, še posebno v obliki analiziranja preteklih dobrih praks. Različne organizacije, kot tudi fakultete, ponujajo ogromno študentskih izmenjav (AIESEC, BEST, EESTEC, Erasmus …), za katere verjamem, da zelo pripomorejo k osebni rasti ter prinesejo edinstveno izkušnjo. Vsaka priložnost, ki nas postavi izven cone udobja, nam pomaga. Tako pri osebni, kot profesionalni rasti, kar pride prav tudi kasneje pri samem iskanju zaposlitve.

Kje pa ležijo pasti in razlogi, da se mlademu upu zalomi pri ustvarjanju lastne zgodbe o uspehu?

Predvsem si morajo študenti že v času študija upati več, saj imamo takrat veliko priložnosti. Sam ne verjamem v neuspeh, temveč se vedno poizkušam iz vsake izkušnje nekaj naučiti. Kdor si želi uspeti, mu bo uspelo. Pomembno je, da se ne ustavimo in ne vržemo puške v koruzo. Imam ogromno prijateljev, tako v Sloveniji, kot tudi po svetu, ki so imeli veliko neuspešnih projektov in startupov, vendar so se po vsakem neuspehu naučili, kako zmagati in prenesti te izkušnje v naslednje projekte in delo.

Kaj bi torej študentom položil na srce za konec?

Vsi projekti, s katerimi sem se srečal v svojem življenju, so pripomogli k moji dosedanji izkušnji. Velikokrat se obremenjujemo z vprašanji, kot so »Kaj pa če …«, ki nas ustavijo na poti do cilja. Sam sem poskusil izkoristiti vse priložnosti, ki so pripomogle k moji osebni in profesionalni rasti. Vsaka kultura ima svoje značilnosti in pomembno je biti pripravljen to sprejeti ter se prilagoditi. Ogromnega pomena je definitivno efektivna komunikacija in empatija posameznika. V podjetju se dnevno pogovarjam z ljudmi iz vsega sveta in pogosto, ko se kaj zalomi, je kriva ravno komunikacija in medsebojno razumevanje. Za konec bi dodal še to, da ko vidimo izziv, bodisi v družbi, na delovnem mestu ali med prijatelji, da vsak prevzame odgovornost in stopi iz svoje cone udobja. Takrat se začnejo dogajati resnično dobre stvari!

Lep pozdrav iz Bangalorja, Matic Kašnik.

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.