Če si oboževalec Johna Greena, si gotovo zaljubljen v knjigo in film The Fault in Our Stars. Kdo ne bo jokal ob zgodbi dveh najstnikov z rakom, ki se zaljubita? Če je kateri film bil posnet zato, da bo tear-jerker, je to zagotovo ta.
Zgodba torej sledi dvema najstnikoma, vsak se spopada s svojo obliko raka. Spoznata se na podporni skupini za otroke z rakom in postaneta prijatelja. Izmenjujeta si priporočila za knjige in filme, kmalu pa ju obsede knjiga slavnega pisatelja.
Ko mu pišeta, ju ta povabi k sebi v Amsterdam, da bi jima pojasnil, kaj se zgodi po koncu knjige. Naša mlada zaljubljenca tako odpotujeta čez lužo in doživita romantično potovanje, preden se vrneta domov in se njuna zgodba tragično konča.
Knjiga je dejansko dobro napisana. Na trenutke se sicer zdi, da sta glavna junaka preveč zrela za svoja leta, vendar to lahko spregledamo. Njuna romanca je prav boleče očarljiva in nerodna. Film pa vzame vse pomembne dialoge iz knjige in jih vrže na ekran.
Glavna igralca sta sicer odlično odigrala svoji vlogi, vendar je dialog preveč prisiljen. Manjka naravna komunikacija in prostori med stavki. Glasba je bila super izbrana, da se res odlično dopolni k zgodbi.
Zgodba ima sicer nekaj pomanjkljivosti, ampak kot najstniški film (in knjiga) je to eden boljših. Knjiga je pač boljša, ker ti pove več ozadja, medtem ko se film preveč trudi z romanco in zrežiranimi dialogi.
Urednica revije Študent
