Mala morska deklica je Disneyeva predelava priljubljene risanke iz leta 1989, ki ji mnogi prištevajo največje zasluge za obuditev animiranega studia. Tako se zdi edino primerno, da je Mala morska deklica prejela »čast«, da od mrtvih obudi filmske predelave studia, ki je v preteklosti posrkbel za obširno morje mojstrovin, zdaj pa ne najde poti ven iz neizvirnosti. In ko se v ogled predelave ene najbolj priljubljenih in magičnih risank vseh časov spustimo z mislijo: »naj bo boljše od predelave Levjega kralja«, bi morali biti po dosegu te želje že po defoltu navdušeni nad filmom. Pa smo?
Mala morska deklica pred izjemno težko nalogo
Režiser Rob Marshall je bil pred neverjetno težko nalogo. Če je sledil vzorcu Disneyevih predelav, bi vedel, da ga čaka pogrom kritik in slabih novic še preden bo film predvajan. Medtem ko se večine teh predelav drži finančni uspeh, pa v očeh gledalcev in kritikov niso navdušili. Morda nas je precej kakovostna predelava Pepelke iz leta 2015 pretentala do te mere, da je minilo skoraj desetletje, da smo spregledali slepe ambicije velikega studia. Levji kralj ni bil dober, Mulan prav tako ne, kaj šele Ostržek ali Peter Pan in Wendy. Rahlo nad povprečnostjo se držita le Aladin in Lepotica in zver, a tudi to temelji na posameznikovem okusu in dejstvu, kaj mu pomeni originalna risanka. Ampak filmski poznavalci bodo imeli manjšo prednost, ker se bodo zavedali, da za tem filmom stoji Rob Marshall, ki je leta 2018 poskrbel za uspešno nadaljevanje legendarne Marry Poppins. In če lahko Disneyu pravljičnost vnese kateri od preteklih naslovov, je to Mala morska deklica.
Ohranjanje čara originala proti dolžini filma
Zgodba filma je enaka, dodanih je neverjetnih 50 minut, za katere ni nikakršnega opravičila. Prav to je glavna rak rana filma, saj v predelavi ni dodanega nič takega, kar bi upravičilo več kot polovico daljši film. Ko je Avatar: Pot vode dolg igrani čas upravičil s fascinantimi posnetki in učinki, tega Mala morska deklica ne more. Vsaj ne v tej meri. Ponovno je, poleg pretirane minutaže, največji neuspeh želja studia, da ustvari realističen prikaz pravljične zgodbe in bitij. Morske deklice so prekrasne, a realistični rakci, ribe in ptiči pač niso. Enako težavo sta imela predvsem Levji kralj in Knjiga o džungli, ki je imela vsaj en človeški lik. Tako ima Mala morska deklica vsaj to srečo, da je v zgodbi vseeno veliko ljudi (morskih deklic), ki film pristno dvignejo nad večino prej omenjenih predelav.
Mala morska deklica sloni na izjemni Arieli in princu Eriku
Ariela in Eric sta pravljična in zaradi njiju dveh bo film všeč več ljudem kot bi bil, če bi bila lika zgrešena. Jonah Hauer-King je kot princ Erik očarljiv, zasanjan in navdušen – zaljubljen je v morje in Arielo – vse to čutimo skozi njegovo igro. In potem je tu mlada Halle Bailey, ki je najverjetneje najboljšo upodobitev Ariele ali vsaj na ravni legendarne risanke. Če nič drugega bo gledalce »kupila« s svojim angelskim glasom in zaigrano naivnostjo. Mala morska deklica se v veliki meri zanaša – ali pa ji je to ponesreči uspelo – na svoj glavni duo. Tu je še Melissa McCarthy kot Uršula, zlobna čarovnica, ki se več kot očitno v tej vlogi noro zabava in popestri prizore, v katerih je prisotna. Lahko bi bili nekoliko radodarni in rekli, da gre za eno njenih najboljših vlog v karieri?
Arielini prijatelji, Sebastijan, Franci (Flounder) in Štefka (Scuttle), so pač preveč realistični, da bi bili očarljivi. To pa ne pomeni, da Daveed Diggs kot Sebastijan ni enako očarljiv kot je bil Samuel E. Wright pred mnogimi leti. Žal je preostanek preveč resničen in tudi del pesmi Under the Sea ne doseže svojega pomena, temveč se le postavi ob bok pesmi I Just Can’t Wait to Be King iz Levjega kralja kot pesmi, ki ni dosegla statusa originala.
Pesmi so tisto, kar je ostalo iz originala v večini nedotaknjeno, za kar je poskrbel oskarjevec Alan Menken. Pomagal mu je Lin Manuel Miranda, kar se pozna pri eni od dveh novih pesmi, ki sta v filmu in filmu doprineseta le nekaj polovičnega. Lahko jih štejemo med tistih 50 minut, ki so v filmu odvečne.
Mala morska deklica je boljša od mnogih predelav našega časa
Kot celota je Mala morska deklica 50 minut predolg film, ki bi znal do začetka druge tretjine filma utruditi marsikaterega gledalca in mu tako ne pustiti, da uživa še v preostanku. Tokratna Disneyeva predelava ima tako to prednost, da si pri njej želimo le, da bi bila krajša in tako mnogo boljša in ne kot pri ostalih predelavah, kjer si želimo, da sploh ne bi obstajale. V Mali morski deklici je več dobrega kot slabega, čeprav so dobre stvari večje, slabšim pa bi lahko rekli iskanje igle v kupu sena. Ampak filmski gledalci vedno znova dokazujejo, da jim nič ne uide. Na koncu filma pa so lahko še vedno navdušeni nad prepričljivimi glavnimi vlogami in ohranitvi čara risanke iz leta 1989. Mala morska deklica je čisto OK.
Urednik portala Student.si
