Ocena filma: The Social Dilemma

Koliko časa v povprečju preživiš na svojem telefonu? Kaj je prva stvar, ki jo narediš, ko vstaneš? Koliko aplikacij imaš na svojem pametnem telefonu? Skoraj vsak ima svoj Facebook profil, čeprav ga redno uporabljajo samo naši starši. Na Instagramu visimo po par ur dnevno in skrolamo v neskončnost. Zakaj?

Ti si produkt

Dokumentarec The Social Dilemma govori o temni strani družbenih omrežij. Zasvojenost s spletom je sicer že znana, malo ljudi pa ve, kaj se dogaja z našimi podatki na družbenih omrežjih. Facebook zbira vse naše preference, ve, koliko časa gledamo kak video, koliko časa se zadržimo na določeni sliki. In kaj naredi s temi podatki? Proda jih oglaševalcem.

Znani pregovor pravi, da če ne plačaš produkta, si ti sam ta produkt. Točno to se nam dogaja na družbenih omrežjih. Korporacije o nas pridobivajo ogromno podatkov in nas bombardirajo z oglasi. Pa ne samo z oglasi, vplivajo lahko tudi na naša prepričanja. Zakaj si volil to in to stranko? Si prepričan, da je bila odločitev samo tvoja?

Neskončno skrolanje

Veš, kaj je cilj Facebooka? Da na njem preživiš čim več časa. Kolikokrat se zalotiš, da greš samo nekaj preverit na Facebook, na koncu pa zapraviš več kot pol ure ob gledanju smešnih videov? Tvoja pozornost je bila ukradena in Facebook je v tem času o tebi izvedel nekaj novega ter ti verjetno še nekaj prodal.

Zakaj se je tako težko odtrgati od naših zaslonov? Če ne dobimo dovolj všečkov na novi sliki na Instagramu, smo še cel dan slabe volje. Srčke in lajke smo ovrednotili z zlatom. Če dobimo veliko všečkov, pomeni, da imamo veliko prijateljev in smo priljubljeni. Kolikokrat smo se ob pregledu najnovejših slik na naši časovnici počutili totalno zanič, ker nimamo sanjske službe, živimo doma in o dopustu v tropih sanjamo, ko se gnetemo na hrvaški plaži.

Ni popoln dokumentarec, je pa vreden ogleda

Ob koncu filma gledalcem nekaj manjka. Ni dovolj, da so zgolj potrjene naše domneve, da velikim tehnološkim podjetjem praktično serviramo svoje podatke na zlatem pladnju. To smo že vedeli. Morda nismo vedeli, kako močan je ta nadzor, vendar zdaj to vemo. Kar pa pogrešam pri tem dokumentarcu, je ozadje kapitalizma nadzora. Tukaj nekaj manjka.

Kaj lahko torej naredimo? Družbena omrežja niso samo sredstvo zla in nadzora, lahko jih uporabimo tudi za dobro. Res bi bilo sicer boljše, da izbrišemo vsaj kak profil, ampak že to je dovolj, da izklopimo obvestila. Ne dopustimo si, da naši telefoni prevzamejo nadzor nad našimi življenji. Saj veš, šele ko se ti pokvari, ugotoviš, da gre pravzaprav samo za skupek kovin in čipov.

Katja Stojić

Urednica revije Študent