V filmu Zajčji nasip se napovedano poplavljanje naraščajoče reke pretvori v metaforo za občutke, ki spremljajo odraščanje in občutke mladeniča na hrvaškem podeželju. Tako kot voda, ki tiho, a vztrajno pritiska na obrežje, tudi identiteta, ki ne ustreza pričakovanemu vzorcu okolja, postopoma narašča v notranjosti protagonista. Na eni strani skupnost, ki želi z vrečami peska … Nadaljujte z branjem Ocena filma: Zajčji nasip (36. LIFFe)