David Cronenberg se vrača k žanru, v katerem je pridobil trumo oboževalcev. Zločini prihodnosti (Crimes of the Future) je futuristični vpogled v družbo, ki ustvari precej unikaten in originalen film. Brez kančka dvoma je prav to tisto, kar bo nekatere gledalce prignalo k ogledu ali pa jih od tega odvrnilo.
Zločini prihodnosti so Cronenbergova vrnitev k žanru telesne groze
David Cronenberg je že v sedemdesetih letih režiral film z naslovom Zločini prihodnosti, a nima z novim nobene druge povezave, kot le naslov. Med njegove najbolj znane žanre lahko uvrščamo predvsem telesni gravž, saj velja za enega izmed pionirjev omenjenega stila. Filma kot sta Muha (The Fly) in Besnilo (Rabid) se uvrščata med tiste s statusom legendarnosti v svojem svetu. V tem tisočletju pa je najbolj znan po sodelovanju z Mortensenom, saj sta skupaj uspešnice Senca preteklosti (History of Violence), Smrtne obljube (Eastern Promises) in Nevarna metoda (Dangerous Method). Prvič v tem tisočletju pa se Cronenberg vrača k žanru, ki ga je proslavil in mu pomagal uspeti.
Zločini prihodnosti so med bolj unikatnimi filmi tega leta, kar lahko rečemo za večino filmov v Cronenbergovi karieri. Po toliko letih »gangsterskih« uspešnic je vrnitev v body-horror nekoliko zarjavela. Ko je govora o telesnih modifikacijah, eroticizmu človeškega telesa in »mesu«, je Cronenberg na vrhu svoje zmogljivosti. Zločini prihodnosti zapeljejo miselnost zaljubljenosti v človeško telo in izkoriščanje le tega na povsem nov nivo.
Ta je že strašljivo praktičen. Prav koncept pa je tisti, ki film drži visoko nad površjem. Po drugi strani pa moramo spremljati tudi precej slabo izkoriščenost igralske zasedbe, kar si je precej težko zamisliti, saj imamo na voljo dokaj zvezdniško oziroma bolje rečeno izjemno talentirano zasedbo.
Neizkoriščen potencial koncepta in ravno dovolj vsega
Viggo Mortensen, Lea Seydoux in Kristen Stewart so pogosto neizkoriščeni, saj stopijo v ozadje zasnovni ideji in konceptu. Ampak to ni ne tu ne tam, ker svoje vloge igrajo točno tako, kot je bilo mišljeno. Nihče od njih ni prijeten lik, nihče ni protagonist v pomenu besede in to je dovolj. Dovolj za nas, da se kot gledalec počutimo neprijetno.
V ne tako oddaljeni prihodnosti se človeštvo poskuša prilagoditi vse bolj sintetičnemu okolju. Saul Tenser je priljubljen performativni umetnik, ki spi v viseči postelji, podobni maternici. V možakarjevem telesu vseskozi rastejo novi organi, njihovo odkrivanje in odstanjevanje pa tvori jedro njegovih umetniških performansov, ki jih izvaja skupaj s svojo spremljevalko Caprice. Njegovo početje ni vedno sprejeto z odobravanjem.
Cronenber bi lahko ponovno pustil kultni pečat
Zločini prihodnosti so neprijeten in provokativen film, ki bi lahko brez težav čez nekaj let prejel status kultnega. Obenem pa je David Cronenberg ustvaril film, za katerega lahko rečemo, da je poln neizkoriščenih priložnosti. Zadovoljil bo vse njegove oboževalce prvega dela kariere in tiste, ki so pripravljeni oprostiti pomanjkanje osebnosti likov in človeškega stika. In prav stik z ljudmi je nekaj, kar Zločini prihodnosti raziščejo do obisti. Dobesedno.
Urednik portala Student.si
