Piksli je roman Jasmina B. Freliha, ki ga sestavlja devet kratkih zgodb. Izpod peresa avtorja, prejemnika nagrade za najboljši prvenec, Rožančeve nagrade za najboljšo zbirko in nagrade Evropske unije za literaturo beremo Piksle. Uvodni stavek resda omenja devet kratkih zgodb, a bralec še pred polovico knjige, morda tudi prej ali kasneje, ugotovi, da gre pravzaprav za kristalno jasno celoto.
Devet zgodb, novel, delčkov celote …
Zna se zgoditi, da bo kdo od bralcev v Piksle vstopil nevede. Ne bo se zavedal, da bo po prostem padu prve zgodbe, kjer si vržen v intrigo zgodbe in likov, kmalu konec tega. Začne se druga zgodba, drugačna in z drugimi liki. Potem tretja, četrta in tako dalje. Vse do konca smo bralci podvrženi vprašanju, ali bo naslednja zgodba boljša ali slabša kot prejšnja. Ker pri kratkih zgodbah pogosto je tako in včasih se zgodi, da si te delijo določeno rdeče niti ali kar množino njih. Piksli so nekoliko drugačna zgodba, ki je v neki oddaljeni knjižni obliki lahko videti kot temelj za Črno ogledalo, priljubljeno serijo iz Velike Britanije. Ampak samo na trenutke, saj ponudi bežen futurističen in temen vpogled v življenje ljudi. Kam nas bo na naslednji strani odpeljala človeška radovednost in navada? Kdaj bodo ti Piksli postali jasni?
Roman je sestavljen iz devetih novel, ki se na začetku zdijo samostojne, a se kasneje fascinantno povežejo. V njih spremljamo protagoniste, ki so konfliktni, ekscentrični, manični, celo patološki – ali pa jih je v to prignala napeta situacija. Zgodbe, začinjene z bizarnimi podobami in dogodki, ki bi lahko bili simbolični, alegorični ali pa znanstvenofantastični, so polne gneva in napetosti pred zlomom.
Ko nam zgodbe predstavijo navadno uslužbenko, odvisnika, cimra z luknjo v steni, zaljubljeni par na koncu svojega razmerja in očeta, ki izgubi hčerko, se počasi sestavlja celota. Prečudovito je brati knjigo, kjer še vedno obstajajo presenečenja v taki ali drugačni obliki. Četudi gre za že videne oziroma brane zgodbe likov, s tem ni popolnoma nič narobe. Edini pogoj, ki ga ima bralec ob tem je, da je vse zavito v odejo svežine. To s Piksli tudi dobimo.
Jasmin B. Frelih: Piksli, založba Beletrina, 246 strani.
Glavni lik je vsakič poln lastnih vprašanj in dvomov, skrbi in razmišljanja. Že s tem se kratke zgodbe oziroma novele povežejo na način, ki kratkim zgodbam ugaja v večini literature. Ne glede na to, kakšna vprašanja imamo pri branju o času dogajanja, ujemanju časovnic in poznanstev med liki (vse to se sprašujemo bolj proti koncu), zlahka pademo v vsako izmed zgodb. Ker si ljudje radi izbiramo najljubše stvari, bodo tudi Piksli imeli svojo najljubšo oziroma najboljšo zgodbo. Prva je prva z razlogom. Vzpostavi idejo, povleče nas v dogajanje, predstavi stil in jezik pisave, na koncu pa postane čudovit uvod v knjigo. Piksli postanejo prelepa celota. Treba je le priti do konca.
Recenzijo nam je omogočila založba Beletrina.
Urednik portala Student.si
