Pod vplivom 6. del Povezana

And I’m wondering what you’re dreaming
Wondering if it’s me you’re seeing …

Spraševala sem se takrat, vsa ta leta nazaj, ko sva po šoli zadeta ležala na moji postelji. Kaj si misliš o meni, kaj ti pomenim, ali sploh kaj? Midva, kakšna neverjetna kombinacija. Ti zadet od trave, jaz od tebe, od naju, od stvari, ki sva jih počela. Kako ironično je, da se po vsem tem času sprašujem isto. Kaj bi dala, da bi se lahko vrnila v enega od tistih popoldnevov, ko je moj edini problem bila Ines, tvoj pa cveki v šoli in odtujeni oče. Kako daleč je vse to. Namesto tega stojim v zakajeni učilnici v enki in poslušam Aerosmithe, ki jih midva nisva poslušala nikoli. Ti si imel rad samo Eminema, jaz pa sem se ti vedno prilagajala; tudi zdaj se ti.

Pretvarjam se, da te nisem videla že štiri leta, kot te niso najini bivši sošolci. Nihče ne sme izvedeti, da si bil v tem času nekajkrat doma, pri meni doma, in da sem jaz večkrat letela k tebi v Frankfurt. Zaradi posla, kot bi ti rekel, a jaz sem šla predvsem zaradi tebe. Brez posla, kot mu ti praviš, bi te namreč izgubila že takrat, ko so te vrgli iz šole. Zdaj mi je jasno, da si me obdržal predvsem zato, ker sem ti koristila. Za posel, za seks, mogoče tudi zato, ker sem ti bila všeč in si se dobro počutil v moji družbi. Vsaj nekdo te je zares iskreno občudoval in te imel rad.

Med nama se je začelo na tisti bedasti pravljični način. Anastasia in Christian, Bella in Edward, Tessa in Hardin. Lapa in Aleša. Pridna punčka in bad boy. Ko si me vprašal, če ti lahko pomagam napisati esej o Cankarju, kar nisem mogla verjeti. Vedno si se mi zdel privlačen, a si se Anji tudi, in ona je to prva na glas povedala. Nobene pravice se nisem imela sliniti po tipu, ki je bil všeč moji najboljši prijateljici. Pa sem se vseeno, le da na skrivaj. Seveda sem pristala, pod pogojem, da ostane skrivnost. Začelo se je že tisto prvo popoldne. Mojih staršev ni bilo doma in sedela sva za mizo v dnevni sobi. Razlagala sem ti pomen Zgodb iz doline šentflorjanske, ti pa si me gledal s svojimi zeleno-rjavimi očmi. Še nikdar jih nisem videla tako od blizu ali opazila, kje rjavo-rumena postane obroč modro-zelene.

»Greva na joint,« si rekel, ko sem za trenutek nehala govoriti. Ni bilo vprašanje ali povabilo, bilo je dejstvo. Pred tem sem kadila samo enkrat, pa še to cigareto, in skoraj sem se zadušila od kašlja. Vseeno sem ti brez besed sledila na balkon, kjer sva med skrbno negovanimi rožami moje mami skadila prvega od mnogih. Pokazal si mi, kako pravilno vdihniti. Ni mi šlo, zato si se mi dim odločil kar sam pihniti v usta. Uspelo mi ga je vdihniti brez kašlja, čemur je sledil najin prvi poljub.

»Kaj pa Ines?« sem vprašala, ko sva se končno odlepila. Z Ines si začel hoditi pred nekaj meseci. Bila je dve leti starejša in se je glede na govorice ukvarjala z manikiro. Menda je imela celo svoje stanovanje, kjer pa začuda nisi preživel veliko časa.

»Kaj je z njo?« si odvrnil, me prijel za roko in peljal v mojo sobo. Od takrat je to postalo rutina; pri meni si se »učil« skoraj vsak teden, čeprav sem se v bistvu jaz več naučila od tebe. Včasih, ko sva bila res zadeta, sva se celo zares pogovarjala. Povedal si mi, da si izgubil nedolžnost s svojo učiteljico glasbe, še v osnovni šoli. Pri štirinajstih. Jaz ti nisem imela kaj povedati; izgubila sem jo s tabo, hkrati pa tudi stik z realnostjo. Anja sicer ni vedela ničesar, a najino prijateljstvo ni bilo nikdar več takšno kot prej.

O Ines nisva govorila, so pa do mene včasih prišle novice. Kako sta kričala drug na drugega pred šolo, kako je na Facebooku objavila fotografijo z drugim, kako si jo potem klofnil na nekem žuru, na katerega jaz seveda nisem bila povabljena. Nikdar ti nisem rekla, da jo pusti. Zdelo se mi je, da sva si midva na nek način celo bliže, da meni poveš več. Nikdar se nisva kregala, kričala drug na drugega, nikdar me nisi udaril. Zdaj mi je jasno, da je bilo to zato, ker sem ti v vsemu ustregla. Ines je imela karakter in jaz ga nisem imela. Da je v tebi malo sadista sem ugotovila prepozno, veliko prepozno, šele, ko si me prvič povabil k sebi. Takrat sem bila že zaljubljena. Tvoje mame ni bilo doma, tvoja sestra je bila kdo ve kje, kdo ve s kom. Kot običajno sva se v roku pol ure, po pločevinki piva in jointu, znašla med rjuhami. Kar naenkrat pa so se odprla vrata in pred njimi je stala Ines. Nisem razumela, kaj se dogaja, ona pa očitno je. Začela je kričati nate, jokati, te zmerjati, ti pa si ji hladnokrvno odvrnil, da ima dve možnosti: ali se nama pridruži ali pa boš njenim staršem povedal, da je še vedno s tabo in da redno vleče kokain. Za trenutek sem mislila, da se nama bo res pridružila, a na srečo ti je v glavo zalučala paket tobaka, ki ga je na slepo pobrala z nočne omarice, in odvihrala stran. Njeno histerično hlipanje sem slišala, dokler ni zapustila bloka.

Po tistem se je zgodilo veliko stvari: v šoli so te dobili s travo in te izključili dobesedno tik pred maturo, nato pa še tisto sranje s Sašotom in Tjažem. Tako si se mi smilil, da sem odmislila Ines in to, kar si ji storil. Konec koncev si jo pustil, česar sem si vedno želela. Verjetno ne bom nikoli izvedela, kaj točno se je zgodilo med vama in kje se je zlomilo. Bila sta samo še eno toksično razmerje, še en nesrečen par. Tako kot midva. Po izključitvi si za en teden izginil, nato pa si se nekega večera pojavil pri meni doma.

»V Nemčijo grem, v Frankfurt. Tam imam kolega, Mičota, pomagal mi bo.« Takrat sem prvič jokala pred tabo. Nisem hotela, da greš, da me pustiš samo v tem svetu pred tabo, v katerega se več nisem znala vrniti. Nisem bila več Aleša z dobrimi ocenami, Aleša, ki ne pije in ne kadi, Aleša, ki ne spi s fanti drugih deklet. Aleša, ki Anji pove vse, Aleša, ki nima skrivnosti pred svojimi prijatelji. Še zdaj sem prepričana, da je za naju vedel samo Sašo, ki si mu povedal ti.

»Obišči me kaj,« si rekel, in odšel. Minili so tedni, minila je matura, ki sem jo sicer naredila, a zelo povprečno, minilo je poletje, ki sem ga prespala v svoji sobi. Sicer sva se pogosto slišala, pošiljal si mi slike, posnetke, a ni bilo to to. Potem si se prvič vrnil in mi povedal.

»Ali,« si mi rekel. Tako si me klical, ko si kaj hotel od mene in delovalo je čisto vsakič. Povedal si mi za »veliki biznis«, v katerega si se s kolegom zapletel v Frankfurtu. Rekel si, da širite trg in da potrebujete nekoga, ki bo za vas delal v tvoji rodni Sloveniji. Ta nekdo sem bila jaz. Zamisel se mi je zdela neverjetna. Jaz, da bi se zapletla v kaj takega? Ampak seveda sem se na koncu strinjala. Po eni strani zato, ker ti ne znam reči ne, po drugi pa zato, ker sem vedela, da je to edini način, da ostaneva v stiku, da se vidiva. Ti namreč nisi s puncami, ki ti ne ugodijo. To sem opazila že pri Ines.

»Tadej,« sem rekla, ko sva nekaj ur kasneje gola ležala na moji postelji in opazovala svetleče zvezdice na mojem stropu. Bila sem veliko prestara za njih, a jih nisem hotela odstraniti. Takrat me prvič nisi opomnil, naj te ne kličem Tadej, saj te tako kličeta samo mama in sestra. Za vse ostale si od vedno bil Lapa ali Mafijozo. Odkar sva postala sodelavca, kolega, sem očitno imela to čast, da te lahko kličem po imenu. Lagala sem si, da je to zato, ker sva tako rekoč skupaj. Tako rekoč.

Nikdar se nisva zares pogovorila o tem, kaj sva drug drugemu, a mi je bilo jasno, da nisem tvoja edina. Ko si prišel domov in ko sem jaz prišla k tebi, sva seveda bila skupaj, tako kot v starih časih. Včasih sva se celo obnašala kot par, se sprehajala po Frankfurtu z roko v roki, večerjala v fancy restavracijah. Spala do enajstih, gledala neumne serije in se smejala memom na 9gagu. To so bili moji najljubši trenutki s tabo, a žal jih ni bilo veliko. Velikokrat sem razmišljala o tem, kaj počneš, ko nisva skupaj, torej večino časa. Razumela sem, da nisi tip za razmerja na daljavo. Prepričana, da ti posteljo vsak teden greje druga, sem se spraševala, kako komuniciraš z njimi, glede na to, da se v vseh teh letih še vedno nisi naučil nemško. Verjetno so one znale angleško.

Moja mama je izvedela na najbolj bedast način: prebrala je tvoj sms na mojem telefonu, ki sem ga po neumnem pozabila v kuhinji. Ne pomnim, da bi se kdaj tako drla name. Vrgla me je iz hiše in od takrat se švercam v Rožni. Saj ni tako slabo, si mi rekel, ko sta z Mičotom takrat prespala pri meni, ti z mano na majhni postelji, on pa na tleh. V bistvu imaš prav, nima kar vsak samske sobe. Šverca se kar nekaj najinih bivših sošolcev, a si sobe večinoma delijo z drugimi. Vedno se ti je zdelo smešno, koliko »žabarjev« zares premore Rožna. Še vedno ne morem verjeti, da te takrat, ko sta prespala, nihče ni videl ali prepoznal. Da mi je vsa ta leta uspelo skrivati povezavo med nama, da mi je uspelo hkrati delati zate in imeti devetke na faksu. Če si me kdaj zaradi česa občudoval, si me zaradi tega. Bila sem tvoj mali projekt, piflarka, ki je zaradi tebe postala zapohanka, devica, ki je zaradi tebe postala perverzna, zgledna študentka, ki je zaradi tebe postala kriminalec. Vem, da si globoko v sebi ponosen, tako nase kot name.

I Don’t Wanna Miss a Thing se konča, jaz pa zagledam Anjo, ki se ti obeša okoli vratu. Oh, Anja. Val ljubosumja, ki me zalije, se pomeša z zaskrbljenostjo. Dlje kot je od tebe in Mičota, bolje je zanjo. Na mojo grozo mi v nekem trenutku izgineta izpred oči. Matevža, ki ima oči samo za Katarino, zvlečem stran. Na srečo te kmalu najdeva za šankom, tvoja roka je ovita okoli Anjinega pasu. Prasec, si mislim, hkrati pa te tudi opravičujem, češ da si pijan in zadet. Namenim ti morilski pogled in Anjo odvlečem stran. V Najevi sobi nama z Matevžem hitro postane jasno, da je nekaj narobe. Anja je čisto izgubljena, na trenutke evforična, nato pa kar naenkrat postane neverjetno zaspana. Pa ne Anja, no. Z Matevžem jo začneva vleči proti moji sobi, ko naletiva na Saro. Ponudi mi, da lahko Anja prespi pri njej, saj je njena cimra pri fantu. Saro poznam že odkar sem se preselila sem in ji zaupam. Zabičam ji, naj nikogar ne spušča v sobo, Matevž pa odide, najbrž k tisti svoji Katarini. Sara mi nato tiho pove, da je neka punca čisto zadrogirana in da mislijo, da je bil Lapa. Da se ji zdi, da gre za mojo bivšo sošolko. Srce mi začne pospešeno biti in zdi se mi, da se bom sesedla. Sara se ne moti. Mateja je res moja bivša sošolka in ti si res vsega kriv. Skoraj vsega. Nujno jo moram poiskati, preden se kaj zgodi, preden ji kdo kaj naredi.

Prejšnji članekNevarnosti fitnes obsesije
Naslednji članekDejstva, za katera verjetno še nisi slišal

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.