Prešeren naj bi se rodil 3. decembra 1800. Datum njegovega rojstva sicer ni znan, nekateri pravijo, da naj bi bil 3. decembra krščen. Na ta dan danes praznujemo »Ta veseli dan kulture,« ko kulturne ustanove brezplačno odprejo svoja vrata. Tako praznujemo dan Prešernovega rojstva ter dan smrti, 8. februar, ki je slovenski kulturni praznik.
Prešernov najboljši prijatelj Matija Čop se je smrtno ponesrečil v reki in utonil. A tisti dan, ko je šel k reki, je s seboj povabil tudi Prešerna, a ta ni imel časa. Prešernova sestra je ob Čopovi smrti zapisala, da če bi France tisti dan šel z Matijo Čopom, bi najverjetneje tudi on utonil, saj bi želel rešiti svojega prijatelja in bi utonil z njim.
Prešeren naj bi sovražil Ribnico, najverjetneje zaradi slabe izkušnje, ki naj bi bila povezana s spolnostjo. Nekateri menijo, da je šlo za posilstvo, ki je bilo v tistem času tabu tema, dejstvo pa je, da je imel Prešeren še vse življenje dokaj nezdrav in čudaški odnos do žensk.
Čeprav se mnogi trudijo to prikriti, med Slovenci kroži mit o Prešernu kot alkoholiku. A temu ni tako. Prešeren je bil navaden meščan, ki je kdaj pa kdaj zavil v gostilno in spil kak kozarček, a bolj zaradi družbe in sprostitve, kot pa zaradi alkoholizma.
Prešeren je pisal tudi veliko erotičnih pesmi, ki pa jih danes ne poznamo, saj jih ne uvrščamo v visoko kulturo. To so vulgarne pesmi, ki vsebujejo veliko vulgarnih izrazov. Primer tega je: »Oj, Savica, nisi več devica! Si prasica, ki na široko šči.«
Novinar
