Dan Martina Luthra Kinga

Američani so v ponedeljek praznovali dan, ki je posvečen enemu največjih borcev za pravice v ZDA in verjetno po svetu. Martin Luther King mlajši je vodil dolgoletni boj za pravice črncev v segregacijski Ameriki. Pri tem je postal simbol enakopravnosti ras in ena najbolj prepoznavnih zgodovinskih obrazov.

Pas in prijatelji iz otroštva

Martin se je rodil v Atlanti. Kot otrok je pel po različnih cerkvah in postal tudi član mladinskega cerkvenega zbora v rojstnem mestu. Njegov oče–Martin Luther King starejši, ki je sebe in svojega sina poimenoval po znanem nemškem reformistu, je verjel, da bo njegov sin nekaj dosegel v življenju. Kadarkoli je bil ta cilj ogrožen zaradi sinove lenobe ali malomarnosti, je King starejši posegel po pasu.

Martin Luther King mlajši je boj proti segregaciji »podedoval« po svojem očetu. Ta se je na vsakem vogalu upiral segregaciji z izzivanjem in osebnim protestom. V njegovem boju pa je bila tudi osebna nota. Kingov najboljši prijatelj iz otroštva je bil belec. Ko sta bila primorana hoditi na različne šole zaradi barve njune polti je King pogrešal svojega tovariša. Še bolj pa ga je zabolelo, ko je prijateljev oče prepovedal druženje s črncem.

King
Glas črncev v ZDA.

Depresija

King se je velik del svojega življenja spopadal z depresijo. Depresijo je podžigalo še nezadovoljstvo nad statusom svoje družine, prijateljev in sosedov v segregarnem »Jugu« ZDA in boleč odnos belcev.

Pri 12. letih mu je umrla babica, ki mu je bila zelo pri srcu. King je krivil samega sebe in skočil skozi okno, a je k sreči preživel.

Služenje človeštvu

King se je odločil, da ne bo študiral na ločeni črnski univerzi in si je rajši izbral cerkev, saj se mu je zdelo, da bo tako najbolje služil človeštvu. King je nadaljeval teološko izobrazbo in se poročil (bil je član baptistične cerkve, katere župnik se lahko poroči).

Kmalu zatem se je zgodil znani »Montgomery bus« incident, ko se je črnka Rosa Parks požvižgala na zakon o segregaciji in se ni umaknila belcu na lokalnem avtobusu. King in njegovi somišljeniki so začeli in vodili bojkot avtobusnega prevoznika Montgomery.

Bojkot je trajal skorajda eno leto in stvari so celo privedle do tega, da je bila Kingova hiša tarča bombnega napada. Bojkot se je razrešil na sodišču in je bil vodilni razlog ukinitve segregacijskega zakona o sedenju na javnih transportih.

King je sodeloval v nešteto civilnih gibanjih za enakopravnost črncev in bil med delovanjem aretiran in tudi imel govor na washingtonskem maršu za službe in enakost. Govoril je proti vojni v Vietnamu in opozarjal na trpljenje revnih. Bil je tudi objavljen avtor in priznan govorec.

Ljudstva
Služabnik ljudstva.

Atentat

King je bival v sobi 306 v Memphisu, kamor se je prišel boriti za pravice črnskih delavcev. King in njegovi spremljevalci so se družili in načrtovali zborovanje, ki naj bi se odvijalo jutri. Stopili so na balkon in King je ogovoril glasbenika, ki naj bi igral na zborovanju. Naročil mu je naj na zborovanju zaigra cerkveno pesem.

V tistem trenutku mu je lice raztrgala krogla in se mu zataknila v rami. King je v trenutku obležal pod strelom strelca James Earl Raya. Kinga so razglasili za mrtvega ob 19:05, 4. aprila 1968.

Imam sanje!
Imam sanje!

Bil je borec za človekove pravice in velik govornik. Bil je glas črnskega ljudstva, ko ga je to najbolj potrebovalo. In za njegova prepričanja je izgubil življenje. Članek o tako velikem človeku lahko končam le z njegovimi lastnimi besedami.

» I have a dream…« Martin Luther King mlajši.

Prejšnji članekKako Instagram vpliva na tvoje duševno zdravje?
Naslednji članekPodarjamo novo Nokio 7.1

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.