Pustovanje je praznik veselja, ki odganja zimo in prinaša pomlad ter s tem lepše in daljše dni. V Sloveniji imamo ohranjenih veliko starih pustnih običajev.
V preteklosti je bilo pustovanje povezano z vaškimi običaji, danes pa poteka v obliki mestnih karnevalskih sprevodov in plesov v maskah. Hkrati pa številni kraji po Sloveniji nadaljujejo tradicionalna pustna praznovanja. Poznate kurente, cerkljanske laufarje, drežniške pustove, prekmurskega pozvačina, kostanjeviške šelme, škoromate z Brkinov in druge slovenske pustne like?
Cerkljanski laufarji
V Cerknem pustovanje poteka po nenapisanih pravilih, ki se z ustnim izročilom prenašajo iz roda v rod že od 13. oziroma 14. stoletja. Cerkljanski Laufarji so t. i. lesene larfe, izrezljane iz lipovega lesa, ki preganjajo zimo. Osrednji lik je Pust, ki simbolizira zimo in je kriv za vse, kar se je v preteklem letu slabega, neumnega ali nespametnega zgodilo. Zato je obsojen na smrt z »botam«. Na pustno nedeljo sodnik cesarsko-kraljeve sodnije Pustu pred zbranim občinstvom prebere obtožnico. Pust večkrat pobegne in se skuša izogniti procesu, a ga seveda najdejo. Po končanem zborovanju ga do torka priprejo, ko mu dokončno izrečejo kazen. Obsodba poteka v starem cerkljanskem narečju. Druge maske so še ta krastov, ta loparjev, ta žleht, ta star in ta stara, ta smrekov, ta bršljanov in marjetica, ta kožuhov, ta slamnat, ta košev, ta žakljev, gospod in gospa, ta perjcv, lamant, ta pijan in ta pijana, ta divji in ta ličnat.
V Cerknico k Butalcem in Uršuli
Zelo priljubljeno je pustovanje v Cerknici. Na debeli četrtek bo potekalo žaganje babe, sledi Butalski petek, sobotno pustovanje ter veliki nedeljski pustni karneval. V ponedeljek sledi pustni počitek oziroma butalsko premišljevanje, v sredo pa pogrebne svečanosti z upepelitvenim ceremonialom ob pokopu pusta. Ogledamo si lahko tradicionalno coprnico Uršulo, Ščuko velikanko, Butalce, maškare Bovec, Vrsno in Bilje itd.
V Prekmurju poroka z borom
Borovo gostüvanje (poroka) je stari pustni običaj v Prekmurju, do katerega pravico imajo tiste vasi, kjer se v predpustnem času ni nihče poročil. Poteka tako, da podrti bor vlečejo mlada dekleta in fantje iz gozda do gasilskega doma oziroma mesta, kjer se bo odvijalo gostüvanje. Vleka pomeni javno sramotenje neporočene mladine. Gostje in maske se dopoldne odpravijo v gozd iskat ženina. Ker ga ne najdejo, posekajo bor, ki bo postal ženin. Bor je treba skrbno varovati, da jim fantje sosednjih vasi ne bi ukradli vrha, ki predstavlja nedolžnost, kar bi bila velika sramota. Bor nato naložijo na prikolico, neporočeni fantje in dekleta pa ga zvlečejo v vas, kar je za njih kazen. Sledi zdavanje oziroma poroka. Tik preden je poroka z borom sklenjena, se opogumi kakšen fant iz vasi in zamenja bor. Sledi poročna zabava z glasbo, plesom in domačo kulinariko.
Številna pustovanja po Sloveniji
Veliko pustovanj in pustnih običajev je tudi po drugih krajih Slovenije. V Idriji poteka Graparski festival, katerega maskota je krava. V Kostanjevici na Krki, dolenjskih Benetkah, poteka Šelmarija s ponedeljkovim občnim zborom in izvolitvijo vlade, imenovane Prforcenhaus. V Prekmurju poteka na pustno nedeljo v vaseh, kjer se v prejšnjem letu ni poročil noben fant ali dekle, »borovo gostüvanje« (poroka). V Brkinih in Čičariji, v vaseh Podgrad, Javorje in Hrušici, poteka pustni običaj pod imenom škoromatija. Ljubljana pa je znana po tradicionalnem pustnem Zmajevem karnevalu z veliko pustno povorko po mestnih ulicah in zabavnim programom.
