Pride dan, ko v študentovo glavo neznano od kod prileti misel o tem, da bi bilo že čas, da se počasi zresni in da v dobršni meri opusti svoje udejstvovanje na študentskih zabavah.
Vendar slaba vest vsaj v določeni meri ni na mestu – študentske zabave so koristne, še več – so pravzaprav nujno dopolnilo študijskemu udejstvovanju, in sicer z več vidikov.
Pa začnimo s socialno mrežo. Verjetno bi mi kakšni sociološki teoretiki oporekali, pa nič zato. Jaz bom socialno mrežo kar po svoje definiral kot krog, kamor seže naš nabor znancev. Odveč je pripomniti, da so študentske zabave dober način za sklepanje novih poznanstev. Res je sicer, da bo morda kakšnemu izmed novih prijateljčkov ob naslednjem srečanju, ki bo izven prostora zabave, zaradi različnih razlogov vsaj malo nerodno, vendar so vseeno koristne. Precej ljudi ima namreč težave z navezovanjem (takšnih ali drugačnih) stikov. Na zabavah vse (poudarek na vse) teče bolj spontano. Koristno je, da ta tok usmerimo v spoznavanje kolegov, saj to pripomore k temu, da bo med njimi tudi kdo, ki nam bo prišel prav v nadaljnjem toku naše kariere. Pa seveda ne gre samo zato, to je bolj koristen stranski produkt. Že slavni starogrški filozof Aristotel je namreč dejal, da je človek družbeno bitje; v polni meri se lahko udejanji le v družbi. Glavno je torej, da je spoznavanje ljudi prijetno že samo po sebi.
Poleg tega je obisk študentskih zabav odlično razbitje monotonosti vsakdana – na zabavah namreč usmerjamo svojo pozornost v povsem drugo področje, kar je nujno za potrebno ohranjanje distance od vsakodnevnih obremenitev.
Če ostanemo pri tem vidiku, lahko ugotovimo, da je zabavanje po študentsko tudi odlična obramba pred jesenskim in zimskim malodušjem, ki je v blažji ali hujši obliki zelo pogost pojav tudi (pa ne samo) med mladimi. Zabavno druženje in veseljačenje nas razvedrita in tako se lahko zoperstavimo vplivom vremena, ki nam vsaj z vidika dviganja razpoloženja v jesenskem in zimskem času naravnega počitka ne stoji ravno ob strani. Jesensko in zimsko vreme nas namreč usmerja v počitek, več časa preživimo v zaprtih prostorih, seveda to za človeka ni optimalno, in poleg zadostne mere svežega zraka in rekreacije so nam lahko pri prepotrebni dobri volji v veliko pomoč prav študentski razvrati.
Seveda pa je tudi tukaj pomemben koncept prave mere ali zlate sredine – tudi za tega je vedel že naš stari znanec, filozof Aristotel; žurersko udejstvovanje naj bo torej le dobrodošlo in obvezno dopolnilo študijskemu udejstvovanju, ne pa prevladujoč življenjski stil, saj tukaj velja reklo ‘od viška glava boli’, ki ob aplikaciji lahko pomeni tudi ‘dobeseden’ glavobol, ki se občasno zaradi določenih razlogov poraja v naši glavi.
Takrat si postrezite z vodo, saj so že stari Rimljani vedeli, da drži ‘in vino veritas, in aqua sanitas’ (lat.: ‘v vinu je (sicer) resnica, (vendar je) zdravje v vodi’).
Blaž Božnar
