Viski in pločnik

0

Pomlad je končno le prišla in z njo tudi predvsem toplejše vreme. Bil je topel petkov večer in s kolegi smo si zadali, da gremo tokrat žurirati „oldschool“. Kot v srednji šoli, kar je pomenilo liter viskija iz trgovine, kakšna voda ali cola in dobili smo se na „stalnem mestu“, kot smo mu rekli. To je bilo med bloki, zraven večjih zabojnikov za smeti, ampak ravno tako dobro skrit kotiček, da se nas ni najbolje videlo z vseh zornih kotov. Bilo nas je šest, štirje tipi in dve ženski. Tipi smo sami stari prijatelji, ki smo tudi pred kakšnimi petimi ali več leti zasedali isti prostor kot danes, prva izmed žensk je bila kolegova punca Tea, druga pa moja Tamara, čeprav se je njeno ljubkovalno ime „Špela“ veliko bolj prijelo in posledično so jo tako tudi vsi klicali. Verjetno je precej pomagalo, da jo pred vsemi kličem Špela. A kot pravi, je ne moti več.

 

Punci sta imeli steklenico Malibuja, mi pa liter Jamesona. Kvaliteta je malo napredovala glede na srednjo šolo, ko smo si privoščili le najcenejši viski, res pa je, da smo ga takrat dobili za 5 evrov. Zastavili smo pošteno in ob kozarčkih obujali spomine na dobre stare čase – pač vse precej običajno in standardno glede na položaj. Verjetno nismo ne prvi ne zadnji, ki fantazirajo o „glory days“, ko je bila edina skrb na tem svetu, da si imel nekaj evrov za petek zvečer. Tamara me je vmes nekajkrat okrcala, naj ne pijem prehitro in preveč, glede na to, da sem ravnokar preležal virozo. No, če bi ji povedal, da je bila edina hrana, ki sem jo jedel ta dan pozen zajtrk, bi se verjetno kar takoj prelevila v kombinacijo moje mame in policista hkrati.

 

Moram priznati, da pri pitju nisem nič posebnega, sicer ne padem prvi dol, ampak definitivno pa tudi ne bom nikoli zmagal v kakšnem pivskem tekmovanju; mogoče bi lahko, če bi tekmoval proti šestnajstletnikom, ki prvič pijejo ali kakšni anoreksični najstnici. Viskija tudi sicer ne prenašam najbolje, saj ni moja prva izbira pijače. Od težkega alkohola imam veliko rajši kakšnega Jegra ali seveda slovensko klasiko – borovničke. Tokrat sem se prepustil večinski odločitvi in posledično tako pijem svoj peti ali šesti kozarec viskija v slabi uri.

 

Postajamo vse bolj pijani in vse glasnejši, a seveda nas to v našem stanju ne zanima kaj preveč. Spijem svoj deseti kozarec viskija, ko je steklenica prazna. Zaploskamo si in debata teče dalje. Tea in Tamara sta sicer še imeli nekaj Malibuja, a bolj kot ne, sta tudi že zmagali. Pri tem sem sicer razmišljal, kako lahko spijeta toliko sladke pijače, ampak kot mi je odgovorila Tamara: „Če je pa dobra!“ Kdo bi se kregal z rahlo pijano žensko, še posebej, če imaš kasneje z njo še plane – če se izrazim malo podlo.

 

Dnevi so v maju vse daljši in čeprav je bila ura okoli pol devetih zvečer, ni bila še popolna tema. Stojimo v krogu in debatiramo o neki obskurni temi, ki se je niti nisem najbolje zavedal, ko naenkrat začnem sanjati pri belem dnevu. Vsaj takšen je bil občutek, počutil sem se, kot da lebdim in da postajam hkrati vse bolj zaspan. Posledično sem se odločil, da se bom kar prepustil in se vrgel naprej ter iz celega pristal na mehkih tleh – bum!

 

Seveda nisem sanjal, ampak sem bil le zelo pijan in sem enostavno kar naenkrat iz celega padel naprej. Z licem sem pribil v pločnik in si pridobil res ogromno modrico za nagrado. Vsi ostali okoli mene so v trenutku zagnali paniko – kaj mi je, če sem v redu … Ne glede na popito količino alkohola, sem se v trenutku zdramil in postal popolnoma trezen ter oprezen. Lice me je bolelo in nastala je čudna modrica, ki je sedaj bolj postajala črnica.

 

Ko so vsi videli, da sem v redu, so se začeli smejati moji neumnosti. Tamara me je odpeljala domov in poskrbela, da sem v enem kosu in brez nadaljnjih nesreč pristal v postelji. Moji mami je povedala, da sem pretiraval s pijačo (kar je bilo res) in hkrati še, da sem jo (Tamaro) branil pred nekimi težaki v lokalu in sem posledično dobil „eno po faci“ (kar ni bilo ravno res). Očitno je ugotovila, da je bolje, da pove moji mami, da sme se stepel, kot da pove, da sem bil pijan in sem se udaril v pločnik. Seveda sem se strinjal z njeno verzijo dogodka.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vpiši svoj komentar
Prosim vpiši ime

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.