Ali smo opazili, da se paket Chio čipsov manjša zadnja leta? Obstaja izraz za to – skrčflacija. Kaj pa vsi tisti ceneni izdelki, ki so resda dvajset odstotkov cenejši vendar petdeset odstotkov slabši? To je skimpflacija ali, kot predlaga komentator v Jezikovni svetovalnici, škrtflacija.
Skrčflacija in škrtflacija
Pojmu inflacije, ki pomeni padanje vrednosti denarja in v praksi numerično višanje cen izdelkov, se danes vedno bolj pridružujeta še dva. To sta skrčflacija oz. shrinkflation in skimpflacija (skimpflation) ali škrtflacija.
Kot je marsikomu že postalo jasno iz prvega odstavka, skrčflacija pomeni nižanje količine izdelka v razmerju z njegovo ceno. V praksi je izid enak kot pri inflaciji, vendar psihološka nota je drugačna. Marsikdo ne opazi velike razlike med 150 g čipsa ali 125 g, ki znaša eno šestino ali 18 %. Če pa cena iz 1,8 € poskoči na 2,1 €, bomo hitro zastrigli z ušesi.
Skimp- ali škrtflacija pa pomeni nižanje kvalitete izdelka brez nižanja cene. Spet podobno kot inflacija a vendar drugače.
Potrošnike se tako pretenta, da težje opazijo znižanje kvalitete njihovega življenja brez znižanja cen. Toliko si bodi o socio-ekonomski plati pričujočega slovničnega nasveta.
Kako ju pravilno uporabiti
Oba izraza prihajata v veljavo tudi v Sloveniji. Kot nam pove Jezikovna svetovalnica je od leta 2016 tudi skimpflacija dobila svoje mesto v Sprotnem slovarju slovenskega jezika. Tam se beležijo najnovejše besede, ki so večinoma prevzete iz drugih jezikov, večinoma ponovno, iz angleščine. Uporabniki lahko v Sprotnem slovarju slovenskega jezika predlagajo tudi lastne ustreznice. Ti predlogi se zbirajo in nato preverijo v dostopnih korpusnih in spletnih virih – v zadnjih dveh letih zlasti v korpusu Trendi.
Ali torej smemo uporabljati izraza?
Skrčflacija se je nekako bolj ustalila vsaj v medijskem diskurzu in bralci se ji več ne čudimo. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je ni, tako da se lahko njena raba odsvetuje v akademskem in uradnem pisanju. Če je skrčflacija bistvo našega prispevka, na začetku povejmo njen pomen in besedo nadalje uporabljajmo dosledno z njim.
Za skimpflacijo do te točke velja enako. Najdemo jo v Sprotnem slovarju, ne pa tudi v SSKJ, kar pomeni, da v knjižnem jeziku ne obstaja. A oglejmo si še njeno drugo predlagano variatno – šrktflacija.
Domen Krvina z Jezikovne svetovalnice predlaga rabo stilno nezaznamovane skimpflacije. Dejstvo da je sestavina skimp- prevzeta, skimplacijo dela nezaznamovano, medtem ko je slovenska škrt stilno zaznamovana beseda. Ker se v akademskem, uradnem, slovničnem diskurzu zavzemamo za stilno nezaznamovanost, naj raje obvelja druga opcija.
Po drugi strani je mnenje avtorja članka, da naj z besedami izražamo, kar si mislimo. Če nam nekdo hoče prodati izdelek nižje kakovosti, brez da spusti ceno, mu ne moremo reči drugega, kot da je škrt.
Če si želiš pisati še bolje, ali se kdaj znajdeš v negotovosti, kako je bolj pravilno pisati, lahko uporabiš spletno lektorico Amebis Besano. Pregledala bo tvoje besedilo, ti popravila napake in postavila vejice. Z njo pa si lahko pomagaš tudi spregati in sklanjati. Plačljiv program Amebis Besana pa bo kos daljšim besedilom in popravil še več napak. Piši bolje z Amebis Besano!
Novinar
Amebis Besana. Avtomatska lektorica. Varuška vašega ugleda.
