Slovenija se je zavezala k 3 % BDP za obrambo do leta 2030, a premier Golob je na vrhu Nata podpisal tudi dolgoročnejšo zavezo – pet odstotkov do leta 2035. Ta znesek naj bi vključeval tudi civilne projekte, zato naj bi bil bolj fleksibilen.
Leta 2029 naj bi ponovno ocenili potrebne izdatke.
Koalicijsko soglasje in rdeče črte
Golob poudarja, da gre za skupen koalicijski dogovor in da Slovenija letos dosega dva odstotka, do leta 2030 pa naj bi se izdatki povečali na tri odstotke. Zanika, da bi vojaška poraba ogrozila socialno državo, in napoveduje, da se vlada po potrebi raje zadolži, kot da bi rezala socialne izdatke.
Referendum in notranja trenja
Levica in del SD pa niso prepričani, da je takšna usmeritev prava. Poslanec Levice Matej T. Vatovec zagovarja razpis referenduma in opozarja, da Slovenija že zdaj namenja približno 1,4 odstotka BDP za obrambo, kar naj bi bilo dovolj. Po njegovem mnenju bi morali o tako pomembnih vprašanjih odločati državljani.
Navzven enotni, znotraj napeti
Kljub notranjim razlikam Golob vztraja, da ima koalicija enotno vizijo. V Levici sicer priznavajo, da so odnosi krhki, kar potrjuje tudi podpora SD referendumu.
Novinar
