IDEM (HR) je post-pop-punk solo projekt Antuna Alekse, trobentača skupin Porto Morto in JeboTon Ansambl ter pevca in kitarista benda Trophy Jump.
V novem grenko-sladkem zvoku Antun išče in izraža svoja najgloblja čustva ter poglede na življenje, ki jih je prelil že v dva uspešna albuma, prvenec poyy in zadnji album z naslovom CIAO, ki je izšel lanskega novembra. Vmes je uspešno polnil večje in manjše klube in festivale na Hrvaškem in v širši regiji ter domov odnesel nekaj najbolj prestižnih domačih nagrad.
IDEM je preigraval na letošnjem festivalu MENT Ljubljana, konec junija pa smo ga lahko ujeli v Kino Šiška.
Kako je sploh prišlo do ideje za band IDEM, glede na to, da deluješ tudi v številnih drugih skupinah?
Vse se je začelo med pandemijo Covid 19. Nenadoma sem začutil veliko željo, da premagam svoj strah pred pisanjem pesmi v hrvaščini, saj sem imel dolgo časa imela občutek, da vse, kar napišem, zveni zelo »cringe«. ŠtetaŠtetaŠteta je bila prva pesem, ki sem jo takrat napisal in me je takoj prepričala, da lahko napišem nekaj, kar se mi zdi iskreno in hkrati ni »trash«.
Kaj ti kreativno ponuja koncept te skupine?
Izhod za ustvarjanje in produkcijo pesmi brez kompromisov. Za igranje glasbe, ki jo sam želim poslušati in mi je do sedaj umanjkala na naši sceni.
Prepletaš post-pop-punk, kako se znajdeš v kombinaciji vseh teh zvrsti, kaj ti ponujajo kot forma?
To je mešanica glasbe, ki jo rad poslušam – polna energije in ustvarjalnega navdiha. Pisanje takšne glasbe mi daje občutek domačnosti.
V glasbi izražaš svoja najgloblja čustva in poglede na življenje, kaj te je navdihovalo pri kreiranju najnovejšega albuma CIAO? V čem je poseben, v primerjavi s prvencem poyy?
CIAO ima nekoliko več premišljenosti za sabo. Zelo uspešen prvenec je seveda prinesel določena pričakovanja. Premagovanje teh je bilo največji izziv. Navdih sem našel v svoji neposredni okolici – vsakodnevnih dogodkih, čustvih, prijateljstvih itd.
Pri pesmi Sve odjednom sodeluješ tudi z Marinom Tandarom iz skupine Svemirko. Kako je prišlo do sodelovanja?
V zadnjih nekaj letih je postal moj zelo dober prijatelj. Na IDEM nastopih me spremlja skoraj od samega začetka, tako da je bilo glasbeno sodelovanje naslednji logičen korak. Zdaj je tudi del IDEM live benda, hkrati pa ima svoj odličen solo projekt, ki ga definitivno priporočam v poslušanje!
V tvoji glasbi je veliko čustvene iskrenosti in tem, povezanih z duševnim zdravjem. Je tovrstna iskrenost zate osvobajajoča ali tudi ranljiva?
Oboje. Mislim, da takšna osvoboditev ne pride brez ranljivosti.
Letos je IDEM nastopil tudi na festivalu MENT v Ljubljani, kakšna izkušnja je bila to?
To je bil naš prvi koncert v polni zasedbi. Uporabili smo ga kot »testni poskus« celotnega koncepta in bil je velika motivacija, da nadaljujemo kot skupina. Ta nastop bomo zagotovo ohranili v lepem spominu.
Kako vidiš trenutno neodvisno glasbeno sceno v regiji? Imaš občutek, da se ustvarja »nov val« med mladimi glasbeniki?
Rekel bi, da je boljša kot kdajkoli prej. Toliko kreativnih kolektivov in posameznikov, ki igrajo rock, punk, alternativno glasbo, ki postajajo vedno bolj iskreni in odprti – to je zelo navdihujoče.
Bi si želel več sodelovanj z izvajalci iz širše regije? Kdo te trenutno najbolj navdihuje?
Rad imam sodelovanja, a so na robu moje cone udobja. Imam veliko priljubljenih »domačih« izvajalcev, a vseeno bolj poslušam tuje skupine. Klinika Denisa Kataneca, Ubili su Batlera in Valentino Bošković so trenutno nekateri moji najljubši projekti iz te regije.
Kaj načrtuješ za poletje, kje vas lahko ujamemo na koncertih, morda tudi v Sloveniji?
Konec junija smo igrali v Kino Šiška skupaj z Lagwagon, ki je bila ena mojih najljubših skupin v mladosti. Naslednji slovenski nastop bo oktobra. Do takrat imamo nekaj festivalskih nastopov na Hrvaškem in v Srbiji, ampak še bolj se veselim jesenske klubske sezone!
Novinar
