Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je več kot 90 odstotkov svetovnega prebivalstva izpostavljenega ravnem onesnaženosti, ki presegajo priporočene meje. Zdrava prehrana, bogata s sadjem, lahko omili vplive onesnaženega zraka na delovanje pljuč, ugotavlja nova raziskava, predstavljena na Evropskem kongresu za respiratorne bolezni v Amsterdamu.
Podatki iz Velike Britanije razkrivajo zaščitni učinek sadja
V študijo je bilo vključenih približno 200.000 posameznikov, katerih podatke so raziskovalci pridobili iz britanske baze UK Biobank. Raziskovalci so povezali prehranske navade (vnos sadja, zelenjave in polnozrnatih živil) z delovanjem pljuč, merjenim z vrednostjo FEV1 (količina zraka, izdihanega v eni sekundi), ter z izpostavljenostjo PM2.5, drobnim prašnim delcem, ki jih sproščajo izpušni plini in industrijski procesi. Že dlje časa je znano, da vdihavanje drobnih delcev, kot je PM2.5, poslabšuje funkcijo pljuč. Tokratni cilj raziskave je bil preveriti, ali lahko prehrana omili negativne učinke izpostavljenosti onesnaženju.
Ugotovili so, da je pri ženskah, ki so zaužile štiri ali več porcij sadja na dan, vpliv onesnaženja na pljučno funkcijo manjši. Pri povišanju koncentracije PM2.5 za 5 µg/m³ je bil padec FEV1 za 78,1 ml v skupini z nizkim vnosom sadja, v primerjavi s 57,5 ml v skupini z visokim vnosom. Učinka pri moških niso zaznali, kar bi lahko bilo povezano z nižjim povprečnim vnosom sadja v tej skupini.
Antioksidanti kot zaščita pred vnetji
Študijo je vodila Pimpika Kaewsri, doktorska študentka na Centru za okoljsko zdravje in trajnostni razvoj Univerze v Leicesterju. O študiji je povedala, da so ugotovili, da imajo spojine v sadju – predvsem antioksidanti in protivnetne snovi – potencialno zaščitno vlogo pred škodljivimi vplivi delcev PM2.5. Ti delci povzročajo oksidativni stres in vnetja v pljučnem tkivu, medtem ko bioaktivne snovi v sadju to lahko blažijo.
Raziskovalna skupina namerava v prihodnosti preveriti tudi, kako prehrana vpliva na spremembe v pljučni funkciji skozi daljše časovno obdobje. Pomembno bo razumevanje, ali prehranski vzorci dolgoročno vplivajo na počasnejše propadanje pljučne funkcije, zlasti v okoljih z višjimi ravnmi onesnaženosti.
Strokovnjaki opozarjajo na pomen javnih politik
Študija je prejela pozitivne odzive tudi s strani neodvisnih strokovnjakov. Profesorica Sara De Matteis z Univerze v Torinu, je opozorila, da študija potrjuje zaščitno vlogo prehrane, vendar hkrati izpostavlja pomemben vidik neenakega dostopa do zdrave prehrane.
Po njenih besedah je nujno, da se rastlinska prehrana spodbuja že v zgodnjem otroštvu, tudi zaradi vpliva na zmanjševanje ogljičnega odtisa. Vendar pa takšni ukrepi ne smejo razbremeniti držav in vlad odgovornosti za zniževanje emisij in onesnaženosti, saj za onesnažen zrak ni varne ravni izpostavljenosti.
Tudi v Evropi in doma se te problematike zavedamo
Poročila Evropske agencije za okolje potrjujejo, da so delci PM2.5 med najbolj problematičnimi onesnaževali zraka v Evropi. V Sloveniji so presežene mejne vrednosti pogoste zlasti v zimskem času, zaradi uporabe kurilnih naprav na lesno biomaso in izpustov v urbanih okoljih. Po ocenah Agencije RS za okolje lahko PM2.5 v nekaterih regijah skrajšajo pričakovano življenjsko dobo prebivalcev za več mesecev.
V tem kontekstu pridobiva pomen vsak ukrep, ki lahko izboljša odpornost organizma – med njimi tudi redno uživanje sadja. Medtem ko sistemske rešitve ostajajo ključne, lahko posamezniki s premišljenimi prehranskimi odločitvami vsaj delno zaščitijo svoje zdravje.
Novinar
