Po zakonu Republike Slovenije o vrednotenju in priznavanju izobraževanja v tujini, se v uradnih listinah tujih akademskih nazivov ne prevaja. Imetnik oz. nosilec naziva lahko v Republiki Sloveniji uporablja citatno obliko naziva matične države, tudi če se takšen zapis ne sklada s slovenskim pravopisom. Tako je v uradnih besedilih dovoljeno in nujno, če imetnik naziva tako zahteva, ohraniti izvirni zapis.
Kaj pa v publicističnih besedilih?
Magistrica filozofije iz Avstrije bi tako ostala Mag. Phil. Elke Gruber (najbolj pogost priimek v Avstriji). Tako velja za uradna besedila, predstavitve na simpozijih in podobno. Ne pa tudi v publicističnih besedilih. Tu imamo pisci nekoliko več svobode, hkrati pa se trudimo biti čimbolj jasni in jedrnati. Mag. Phil. lahko v slovenskem kontekstu pomeni več stvari in kot publicist moramo poskrbeti, da nas bo bralec, ki morda ni podkovan v akademskih nazivih in njihovih »hakeljcih«, nedvoumno razumel.
Prvo vprašanje bi bilo, ali ima gospa Gruber znanstveni magisterij ali magisterij po bolonjskem sistemu. Po slovenskem pravopisu bi v prvem primeru zapisali Mag. fil., v drugem pa mag. fil. O tem smo že pisali izčrpen članek o zapisovanju nazivov.
Drugo vprašanje je, ali je študirala filozofijo ali le eno izmed humanističnih smeri. Podobno kot v zahodni visokošolski kulturi obstaja program »liberal arts«, ki med drugim združuje zgodovino, sociologijo, filozofijo, psihologijo, lingvistiko.
Raje uporabimo opisno obliko
V publicističnih in poljudnoznanstvenih besedilih je v takih primerih priporočljiveje uporabiti opisno obliko naziva. Na primer: študirana humanistka, magistra humanističnih znanosti. Še bolje bi bilo naziv prilagoditi temi članka, torej če je magistra Gruber doprinesla področju sociologije, naj bo magistrirana sociologinja. Najbolje pa se je natančno pozanimati o izobrazbi osebe in jo tako primerno naslavljati.
Po drugi strani Jezikovna svetovalnica priporoča, da ob uporabi skrajšane oblike kar ohranimo izvoren zapis, da se izognemo dvoumjem, ki bi jih prevajanje lahko prineslo. Uporabimo kar Mag. Phil.
Dosledna uporaba nazivov, sploh skrajšanih oblik tudi izraža spoštovanje. Na začetku si naš sogovornik, na primer, absolutno zasluži predstavitev s polnim akademskim nazivom, pozneje pa bi stalno navajanje postalo zoprno, že kar smešno.
Le prodajalci shujševalnih kur in pomoči za obrabljene moške morajo ves čas poudarjati svoj »dr.« v upanju, da izpadejo bolj verodostojni.
Kako zapisujemo naziv doktorja?
Bolj enostavno je z zapisovanjem naziva doktorja, kjer pa moramo vseeno biti pazljivi, ali gre za znanstveni ali strokovni naziv (torej doktor v smislu zdravnik). Več izveš v prej omenjenem članku.
Kratica »dr.« je nedvoumna, tudi če jo nekatere države zapisujejo z veliko. V uradnih besedilih še vedno velja, da ohranjamo izvorno obliko naziva, publicisti pa imamo bolj proste roke. Akademika z dvema doktoratoma iz Avstrije lahko navedemo na štiri načine:
- Dr. Dr. Felix Mann (citatno)
- dr. dr. Felix Mann (malo poslovenjeno)
- ddr. Felix Mann (pravopisno in zakonsko neoporečno)
- doktor doktor Felix Mann (opisno in nedvoumno celo za tujce)
Se želite izogniti pogostim slovničnim napakam? Povprečen Slovenec jih naredi kar 10 na stran besedila – ni razloga, da bi bili med njimi tudi vi! Spletna lektorica Amebis Besana je prilagojena za enega najtežjih jezikov na svetu, našega. V spletni verziji ti bo hitro popravila napake, pokazala celo kje manjkajo vejice in pomagala s skloni. Njena dodatna funkcija je še pregibanje vseh tistih težkih besed kot so drva ali gospa.
Plačljiva verzija, ki si jo naložimo na računalnik pa ponuja vse to in še več. Za vse resne pisce, ki si zaslužijo kvalitetno in hitro lekturo, tu čaka Amebis Besana. Najdi prave besede z Besano, piši bolje.
Novinar
Amebis Besana. Avtomatska lektorica. Varuška vašega ugleda.
