Ustvarjalnost je dolgo veljala za nekaj izključno človeškega – izraz domišljije, občutkov in izkušenj, ki jih noben stroj ne more posnemati. A z razvojem umetne inteligence se ta meja vse bolj briše. Odkar so se pojavili generativni modeli, ki znajo pisati zgodbe, ustvarjati slike, skladati glasbo in celo izumljati znanstvene hipoteze, se postavlja vprašanje ali je umetna inteligenca lahko ustvarjalna?
Generativna umetna inteligenca, kot je ChatGPT, je v nekaj letih pokazala presenetljive sposobnosti. Na podlagi ogromnih količin podatkov zna ustvarjati novo vsebino, ki pogosto deluje sveže, zanimivo in celo izvirno. Raziskovalci priznavajo, da modeli na testih ustvarjalnosti pogosto dosegajo podobne rezultate kot ljudje. A čeprav računalnik zna posnemati umetniški slog, mu še vedno primanjkuje tistega, kar dela človeka ustvarjalnega – notranji namen, čustvena izkušnja in radovednost.
Posnemanje ali navdih?
Po klasični definiciji je ustvarjalnost sposobnost ustvariti nekaj novega in hkrati smiselnega. Umetna inteligenca to zmore, toda drugače kot človek. Medtem ko ljudje ustvarjamo iz občutkov, spominov ali želje po izrazu, umetna inteligenca le preoblikuje vzorce iz ogromnih baz podatkov. To pomeni, da njena »izvirnost« v resnici temelji na preteklih delih drugih ljudi.
Psihologi zato razlikujejo med ustvarjalnim izdelkom in ustvarjalnim procesom. Računalnik lahko proizvede nekaj, kar se zdi kreativno, vendar sam ne gre skozi proces dvoma, raziskovanja ali navdiha. Ne zna se vprašati, zakaj nekaj ustvarja, ali kaj želi povedati. Tudi če rezultat deluje umetniško, v ozadju ni osebne izkušnje, ki bi mu dala globino.
Meje umetne domišljije
Ko gre za resnično izvirne ideje, se pojavi meja. Študije kažejo, da umetna inteligenca težko premaga človeško intuicijo in sposobnost, da v napaki prepozna novo pot. Medtem ko ljudje spreminjamo pristop, ko nas nekaj preseneti, se modeli pogosto trmasto držijo prvotnega sklepa. AI zna reproducirati lepoto, ne zna pa se čuditi.
Ustvarjalnost kot sodelovanje
Mnogi umetniki danes umetne inteligence ne vidijo kot grožnjo, ampak kot sodelavca. Lahko spodbuja domišljijo, odpira nove poti in omogoča, da ustvarjajo tudi tisti, ki nimajo tehničnega znanja ali dostopa do dragih orodij. Raziskave celo kažejo, da so dela, ki jih skupaj ustvarita človek in umetna inteligenca, pogosto ocenjena kot najbolj zanimiva.
Toda obstaja nevarnost, da nas odvisnost od umetne inteligence otopi. Če bomo ustvarjanje vedno bolj prepuščali algoritmom, bomo postopoma izgubili veščine, ki nas delajo ustvarjalne – radovednost, potrpežljivost in sposobnost, da v nepopolnosti najdemo pomen. Svet bi lahko postal estetsko »izenačen«, poln bleščečih, a praznih podob.
Kaj ostane človeku?
Resnična ustvarjalnost ni le rezultat, temveč proces – pot od dvoma do navdiha, od napake do nove ideje. Umetna inteligenca lahko to pot posnema, ne more pa je doživeti. Lahko nas nadomesti pri pisanju, risanju ali komponiranju, ne more pa razumeti, zakaj to počnemo. Torej, dokler bodo umetnost poganjala čustva, spomini in notranja potreba po izražanju, bo ustvarjalnost ostala naša.
Novinar
