V uredništvu smo se na obrnili na vodstva fakultet z namenom, da študentom predstavimo njihove poglede na prihodnost visokošolskega prostora.
Dekane in dekanje smo prosili, da spregovorijo o tem, kako si predstavljajo razvoj svoje fakultete v prihodnjem desetletju, kako se odzivajo na hitro tehnološke spremembe in nove izzive v visokem šolstvu ter katere ukrepe uvajajo za izboljšanje kakovosti študija.
Zanimalo nas je tudi, katere kompetence študenti pridobijo med študijem in kje dekanat vidi največje priložnosti ali ovire pri interdisciplinarnem sodelovanju znotraj univerze. V nadaljevanju predstavljamo odgovore dekana Fakultete za slovenske in mednarodne študije (NU), doc. dr. Tomaža Ivešiča.
Kako si vaša fakulteta predstavlja svojo vlogo v prihodnjem desetletju? Predvsem glede na spremembe, s katerimi se trenutno soočamo (tehnološki razvoj, javno dostopna online predavanja, hitro spreminjanje trendov, nezaposljivost študentov itd.)?
Kot dekan Fakultete za slovenske in mednarodne študije Nove univerze si našo fakulteto v prihodnjem desetletju predstavljam kot vodilno institucijo na področju interdisciplinarnih slovenskih in mednarodnih študijev, ki bo aktivno odgovarjala na globalne izzive. Naša vizija je postati mednarodno uveljavljena izobraževalna in raziskovalna ustanova, ki združuje slovensko kulturno dediščino z mednarodnimi perspektivami. Glede na tehnološki razvoj se bomo trudili integrirati različna digitalna orodja. Na naši univerzi imajo študentje že sedaj na voljo posnetke vseh predavanj. Hitro spreminjanje trendov nas sili k stalni prilagoditvi študijskih vsebin, na primer z vključevanjem tem, kot so trajnostni razvoj, digitalna diplomacija in kulturna diplomacija. Poseben poudarek bo na boju proti nezaposljivosti študentov: krepili bomo partnerstva z delodajalci, uvajali praktične module, kot so staže v mednarodnih organizacijah, in razvijali mehke veščine, da bodo naši diplomanti konkurenčni na trgu dela. Na ta način bomo fakulteto pozicionirali kot most med slovensko identiteto in globalnim okoljem.
Katere novosti ste uvedli v času vašega mandata in katere konkretne ukrepe načrtujete ali izvajate za izboljšanje kakovosti študija in podpore študentom?
V času mojega mandata, ki se je začel 1. oktobra 2024, smo že uvedli več novosti, ki so namenjene modernizaciji in izboljšanju študijskega procesa. Med njimi je organizacija Spomladanske šole Nove univerze 2025, ki je združila interdisciplinarne delavnice in predavanja o zgodovini in mednarodnih odnosih, ter obeleževanje Dneva znanosti novembra 2025 z dogodki, ki spodbujajo raziskovalno delo študentov. Za izboljšanje kakovosti študija izvajamo ukrepe, kot so uvedba digitalnih platform za interaktivno učenje (npr. Moodle z dodatnimi moduli za virtualna srečanja), redne evalvacije predavanj za povratne informacije in razvoj novih izbirnih predmetov, ki se osredotočajo na aktualne teme, kot je digitalna humanistika. Prijavljamo nove raziskovalne projekte, v katere bomo vključevali tudi študente. Za podporo študentom načrtujemo in izvajamo karierni center z delavnicami o zaposlitvi, mentorstvom in psihološko podporo. Poleg tega smo okrepili mednarodno mobilnost prek programov Erasmus+, kar študentom omogoča izkušnje v tujini in izboljšuje njihovo zaposljivost.
Katere so glavne kompetence, ki jih pridobijo študenti na vaši fakulteti? Katere od naštetih so po vašem mnenju »top 3«?
Študenti na naši fakulteti pridobijo širok nabor kompetenc, ki združujejo humanistično znanje s praktičnimi veščinami. Glavne kompetence vključujejo: globoko poznavanje slovenskega jezika, literature in kulture; razumevanje mednarodnih odnosov in kulturne diplomacije; kritično in analitično mišljenje; raziskovalne metode v humanistiki; medkulturno komunikacijo; digitalne veščine za delo z arhivi in podatki; ter sposobnost interdisciplinarnega pristopa k problemom. Po mojem mnenju so »top 3« kompetence: 1) Medkulturno razumevanje, ki omogoča učinkovito delovanje v globaliziranem svetu; 2) Kritična analiza virov in informacij, ključna v dobi lažnih novic; 3) Jezikovna in komunikacijska kompetenca v slovenščini in tujih jezikih, ki odpira vrata k mednarodnim karieram.
Kako spodbujate sodelovanje med različnimi fakultetami in katere so po vašem mnenju največje ovire ali priložnosti za interdisciplinarno delovanje znotraj univerze?
Sodelovanje med različnimi fakultetami spodbujamo prek skupnih projektov znotraj Nove univerze, ki vključuje Evropsko pravno fakulteto in Fakulteto za državne in evropske študije. Primeri so skupne konference, Akademski forum, interdisciplinarne delavnice in skupni raziskovalni projekti, npr. o evropski integraciji in slovenski identiteti. Kot dekan aktivno podpiram izmenjavo predavateljev in študentov med fakultetami ter souporabo virov, kot so knjižnice in digitalne platforme. Največje ovire za interdisciplinarno delovanje so administrativne ovire, kot so različne akreditacijske zahteve in urniki, pa tudi omejeno financiranje, ki včasih otežuje skupne iniciative. Po drugi strani so priložnosti ogromne: interdisciplinarni pristop omogoča inovativne rešitve za kompleksne probleme, kot so migracije ali kulturna politika, krepi konkurenčnost univerze na mednarodni ravni in bogati študijsko izkušnjo z raznolikimi perspektivami. Naša perspektiva je v bodoče razviti več skupnih programov, ki bi združevali pravo, državne študije in slovenske/mednarodne študije.
Novinar
