Na Univerzi v Ljubljani so v okviru Tedna Univerze podelili Prešernove nagrade študentkam in študentom za izjemne dosežke na področju znanosti in umetnosti.
Prešernove nagrade za študente 2025
Gre za najvišja priznanja, namenjena študentskim raziskovalnim in umetniškim dosežkom. Slovesnosti se je kot častni govornik udeležil prof. dr. Igor Švab z Medicinske fakultete UL.
Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor Majdič je v nagovoru poudaril, da nagrajenci dokazujejo izjemno predanost znanju in ustvarjanju, saj poleg rednega študija uspešno razvijajo vrhunsko raziskovalno ali umetniško delo. Ob tem je izpostavil pomen znanja kot temeljne vrednote sodobne družbe.
Prof. dr. Igor Švab je v nagovoru dejal, da nas raziskovanje uči več kot le branja literature, analiziranja podatkov ali pisanja zaključkov. »Nauči nas skromnosti, kritičnega razmišljanja in strokovne discipline. Prav te vrline so ključne ne glede na področje, iz katerega prihajate, saj pomagajo preprečiti, da bi zapadli v nekritičnost, samozadostnost ali neupoštevanje pogledov drugih,« je povedal.
Med letošnjimi nagrajenci so bili ustvarjalci z zelo različnih področij. V nadaljevanju najdete vse:
Ireneja Nejka Čuk na predlog Akademije za glasbo UL za delo z naslovom Operno in koncertno poustvarjanje
Mezzosopranistka Ireneja Nejka Čuk je študentka Akademije za glasbo UL v razredu prof. Pie Brodnik ter sodelavka SNG Opera in balet Ljubljana. Z dosežki v akademskem letu 2024/25 je postavila visok standard študentske poustvarjalnosti, kar je izkazala tako v projektih Akademije za glasbo kot tudi na opernih odrih doma in v tujini. Upodobila je kar sedem opernih vlog, dve solistični vlogi v vokalno-inštrumentalnih delih in imela tri samostojne recitale samospevov. S svojimi nastopi je prepričljivo pokazala izjemen občutek za interpretacijo različnih slogov vokalne umetnosti.
Žiga Hren (režiser), Neža Dvorščak (igralka), Alja Krhin (igralka), Marko Rafolt (igralec), Jure Šimonka (igralec) na predlog Akademije za gledališče, radio, film in televizijo UL za delo z naslovom Balada o trobenti in oblaku
Uprizoritev Balada o trobenti in oblaku po istoimenskem romanu Cirila Kosmača je nastala kot zaključna produkcija magistrskega študenta gledališke režije Žige Hrena in v soprodukciji Akademije za gledališče, radio, film in televizijo UL ter gledališča Mini teater. Uprizoritev je bila uvrščena v tekmovalni program 55. Tedna slovenske drame in v tekmovalni program 60. Festivala Borštnikovo srečanje, na katerem so ustvarjalci predstave prejeli Borštnikovo nagrado za posebni dosežek po presoji žirije. Izstopa po tvegani odločitvi za uprizoritveno »predlogo«, po uprizoritveni zamisli, ki že v zasnovi upošteva večplastnost teme, po režijski postavitvi, suvereni v izvedbi in bogati v asociativnih povezavah, po igralski izvedbi, ki da priložnost mladim igralkam in igralcem, da po eni strani ustrezno »ponazorijo« Kosmačev svet, po drugi pa se polno izrazijo kot mlada rahločutna človeška bitja; in to priložnost vsi po vrsti več kot dobro izkoristijo.
Jona Novljan na predlog Biotehniške fakultete UL za delo z naslovom Izboljšanje analize dinamike RNA z uporabo strojnega učenja na multiomskih podatkih
Jona Novljan je na Biotehniški fakulteti diplomiral in magistriral iz študija biotehnologije. Magistrsko delo je opravljal pod mentorstvom profesorja doktorja Miha Modica v laboratoriju za RNA-omrežja na Kemijskem inštitutu in pod somentorstvom doktorja Anoba Chakrabartija, delujočega na Univerzitetnem kolidžu v Londonu. V magistrskem delu je razvil razložljive modele strojnega učenja za skupno analizo bioloških podatkov in razkril pomembne sekvenčne značilnosti RNA, povezane z njihovo regulacijo in kondenzacijo. Rezultati dela v tej magistrski nalogi so že objavljeni v dveh najprestižnejših revijah s področja ved o življenju.
Matevž Turk na predlog Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo UL za delo z naslovom Interakcija perfluoriranih ionskih surfaktantov s polielektroliti
Matevž Turk je med najboljšimi študenti kemije. Magistrski študij na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo UL je z odliko končal januarja 2025. Odlikujeta ga neizčrpna radovednost in želja po razumevanju narave. V nagrajenem magistrskem delu se je ukvarjal z aktualnim vprašanjem koloidne kemije o naravi interakcij v sistemih fluoriranih surfaktantov in polielektrolitov. Z izvirnim teoretičnim modelom, utemeljenim na lastnih eksperimentalnih meritvah, je ovrednotil vpliv hidrofobnih in elektrostatskih interakcij na obnašanje teh sistemov in pokazal izjemno sposobnost povezovanja eksperimenta in modeliranja.
Ivan Kobe na predlog Fakulteta za matematiko in fiziko UL za delo z naslovom Teorija tipov za sintetične kategorije
Ivan Kobe je na UL leta 2019 diplomiral iz filozofije in germanistike ter leta 2023 iz matematike. V nagrajenem magistrskem delu »Teorija tipov za sintetične kategorije« je obravnaval ∞-kategorije, matematične strukture, opremljene s hierarhijo prepletajočih se višjedimenzionalnih povezav. Podal je novo definicijo takih struktur, dokazal, da imajo želene lastnosti, razvil nov simbolni formalizem za njihov opis ter ga uporabil za računalniško formalizacijo in preverjanje pravilnosti svojih izsledkov.
Jovana Videnović na predlog Fakultete za računalništvo in informatiko UL za delo z naslovom Vizualno sledenje objektom na podlagi pomnilnika z upoštevanjem distraktorjev
Jovana Videnović je zaključila magistrski študij Podatkovne vede na Fakulteti za računalništvo in informatiko UL pod mentorstvom prof. Mateja Kristana in doc. dr. Alana Lukežiča. V svojem delu je predlagala DAM4SAM, novo metodo za sledenje poljubnih objektov v okoljih z distraktorji. Metodo je objavila na CVPR2025, ki se po faktorju h5 uvršča takoj za revijo Nature, implementacija na odložišču GIT je prejela več kot 400 zvezdic, na tekmovanju VOTS2025 pa je bil DAM4SAM podlaga za vse zmagovalne sledilnike.
Robert Lovšin na predlog Fakultete za strojništvo UL za delo z naslovom Zveza med odpornostjo superhidrofobnih površin na vpade vodnih kapljic in adhezijo ledu
Robert Lovšin je leta 2025 na Fakulteti za strojništvo uspešno zaključil magistrski študij ter v magistrskem delu pod mentorstvom doc. dr. Matica Možeta in somentorstvom prof. dr. Iztoka Golobiča obravnaval interakcijo vodnih kapljic s superhidrofobnimi površinami in vpliv mikrotopografije na adhezijo ledu. Na podlagi 3500 meritev je s pomočjo strojnega učenja definiral empirične enačbe za popis širjenja kapljice ob trku s površino. Rezultati raziskovalnega dela so bili objavljeni v treh izvirnih znanstvenih člankih in predstavljeni na treh mednarodnih konferencah.
Lea Košmrlj na predlog Filozofske fakultete UL za delo z naslovom Kontrastivna analiza slovničnega spola v angleščini, nemščini in slovenščini: slovnični spol občnih imen in jezikovna relativnost
Lea Košmrlj je z nagrajenim delom pod mentorstvom prof. dr. Eve Sicherl in prof. dr. Uršule Krevs Birk v letu 2025 zaključila magistrski študij Anglistika in Germanistika na Filozofski fakulteti UL. Trenutno zaključuje vzporedni magistrski študij Kognitivna znanost na UL in Univerzi na Dunaju. Je avtorica in soavtorica več znanstvenih prispevkov s področja psiholingvistike, sociolingvistike in umetne inteligence. V nagrajeni magistrski nalogi obravnava slovnični spol s teoretičnega, diahronega, kontrastivnega, družbenega in nazadnje eksperimentalnega vidika, pri čemer posebno pozornost namenja slovenščini kot empirično manj raziskanemu indoevropskemu jeziku.
Tim Gregorčič na predlog Filozofske fakultete UL za delo z naslovom Kvantifikacija in ovrednotenje zunanje toplotne obremenitve ljudi na lokalnih podnebnih območjih mesta Ljubljana
Tim Gregorčič je magistriral na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete UL in tam je trenutno zaposlen kot mladi raziskovalec. Pod mentorstvom prof. dr. Mateja Ogrina in somentorstvom prof. dr. Stevana Savića ter izr. prof. dr. Blaža Repeta je s klasifikacijo lokalnih podnebnih območij Ljubljane in modeliranjem toplotne obremenitve ljudi v urbanem prostoru dokazal izrazite variacije vročinskega stresa med morfološko različnimi deli prestolnice. Hkrati raziskava kvantitativno potrjuje, da zelena infrastruktura pomembno vpliva na zmanjševanje vročinskega stresa in prispeva k razumevanju mestne mikroklime.
Aljoša Škorjanc na predlog Medicinske fakultete UL za delo z naslovom Identifikacija s fenotipi povezanih genov z uporabo uveljavljenih podatkovnih zbirk
Aljoša Škorjanc, študent 6. letnika medicine, je pod mentorstvom doc. dr. Nejca Umeka razvil bioinformacijsko orodje GOReverseLookupza iskanje genov na podlagi fenotipskih opisov z uporabo oznak genske ontologije. Orodje, objavljeno v mednarodni znanstveni reviji, omogoča sistematično iskanje novih genskih povezav z izbranimi fenotipi in podpira oblikovanje raziskovalnih hipotez. Delo odlikuje povezava poglobljenega medicinskega znanja in naprednih programerskih veščin, kar avtorja umešča med perspektivne mlade upe na področju biomedicinsko-računalniške znanosti.
Tasja Videmšek na predlog Naravoslovnotehniška fakulteta UL za delo z naslovom Razvoj vzorcev in kartonskega modularnega pohištva za otroke
Tasja Videmšek je prvo in drugo stopnjo zaključila z odliko, s čimer je že zgodaj dokazala izjemno študijsko odličnost in predanost oblikovanju. Med študijem je za svoje delo prejela več priznanj, predstavila pa ga je na številnih razstavah doma in v tujini. V magistrskem delu z naslovom »Razvoj vzorcev in kartonskega modularnega pohištva za otroke«, ki ga je pripravila pod mentorstvom izr. prof. Katje Burger Kovič, se posveti oblikovanju inovativnih, celostno zasnovanih izdelkov za otroke. Njeno delo odpira dialog med oblikovanjem, pedagogiko, psihologijo in ekologijo ter poudarja pomen trajnostnih pristopov. Prototipi modularnega pohištva iz lahkega, trdnega in v celoti reciklabilnega kartona dokazujejo izjemen potencial za nadaljnji razvoj in komercializacijo. Rezultati magistrskega dela so bili večkrat uspešno predstavljeni strokovni in širši javnosti, med drugim na razstavi Baušpil v Ljubljani in na mednarodnem simpoziju o novostih v tekstilstvu Crossing Boundaries.
Nina Žumer na predlog Pedagoške fakulteta UL za delo z naslovom Motnje veščine hranjenja in požiranja pri poznih nedonošenčkih
Kot zlata gimnazijska maturantka se je Nina Žumer leta 2018 vpisala na študij logopedije in surdopedagogike na Pedagoški fakulteti UL. Med študijem je sodelovala v več raziskovalnih projektih, ugotovitve predstavila v dveh objavljenih člankih in na kongresih doma in v tujini. V magistrskem delu je preučevala težave s hranjenjem/požiranjem pri otrocih, rojenih 4–6 tednov prezgodaj, in njihovo povezanost s poznejšimi govornimi motnjami. Vključenih je bilo 89 pozno nedonošenih in 88 donošenih otrok. Analiza podatkov iz vprašalnikov za starše in zdravstvene dokumentacije je pokazala, da se težave s požiranjem, krajše dojenje, hranjenje samo po steklenički in odstopanja v razvoju govora pojavljajo pomembno pogosteje pri pozno nedonošenih otrocih, kar kaže potrebo po celostni obravnavi teh otrok. Povezave med težavami s hranjenjem in poznejšim razvojem govora ni dokazala.
Novinar
