Severni sij je svetlobni pojav na nočnem nebu, ki izgleda, kot da se nebo premika in sveti v različnih barvah. Najpogosteje ga vidimo kot zelene svetlobne trakove, včasih pa tudi rdeče, vijolične ali modre odtenke.
In čeprav izgleda skoraj čarobno, ima severni sij zelo preprosto razlago. Vse se začne daleč stran od Zemlje, na Soncu.
Sonce kot začetek zgodbe
Sonce ne oddaja samo svetlobe in toplote. Občasno pošlje v vesolje tudi tok nabitih delcev. Temu pravimo sončni veter. Ko je Sonce bolj aktivno, teh delcev pošlje več.
Delci nato potujejo z veliko hitrostjo in nekateri med njimi dosežejo tudi Zemljo. A brez skrbi – do tal ne pridejo.
Zakaj nas ti delci ne zadenejo?
Zemlja ima magnetno polje, ki deluje kot nevidni ščit. Ta ščit večino sončnih delcev odbije ali preusmeri proti severnemu in južnemu polu.
Prav tam se začne zgodba severnega sija. Zato tega pojava ne vidimo povsod, ampak predvsem na severu.
Zakaj se zgodba tu še ne konča?
Do sedaj smo spoznali ozadje in pripravo. Delci so na poti, magnetno polje opravlja svoje delo, atmosfera pa še čaka na glavno vlogo.
Kaj se zgodi, ko delci dejansko trčijo v zrak nad našimi glavami? Zakaj se pojavijo barve in zakaj se svetloba giblje, namesto da bi mirno obstala?
Trki, ki prižgejo luči
Ko sončni delci dosežejo zgornje plasti atmosfere, trčijo v pline, ki nas obdajajo. Najpogosteje v kisik in dušik. Ob trku se sprosti energija in ta energija se pokaže kot svetloba.
Ni zapleteno. Delci zadenejo zrak, nebo zasveti in ljudje začnejo iskati fotoaparat.
Zakaj severni sij ni vedno iste barve?
Barva severnega sija je odvisna od tega, s katerim plinom se delci srečajo in kako visoko nad Zemljo se to zgodi.
Zelena barva nastane zaradi kisika in je tudi najpogostejša. Rdeča barva se pojavi višje v atmosferi in je redkejša. Modri in vijolični odtenki so povezani z dušikom.
Če se ti zdi, da je narava pri izbiri barv zelo natančna, imaš prav.
Zakaj se severni sij ves čas premika?
Severni sij ni miren pojav. Svetloba se premika, valovi in spreminja obliko. To se dogaja zato, ker sončni delci prihajajo v valovih, magnetno polje pa jih neprestano usmerja.
Zato severni sij nikoli ni povsem enak. Vsak večer ima svojo verzijo.
Ko znanost naredi boljši šov kot koncert
Severni sij je eden tistih pojavov, ki dokazujejo, da znanost ni suhoparna. Gre za čisto prave fizikalne procese, ki se zgodijo visoko nad nami, a izgledajo kot nekaj, kar bi pričakoval na velikem odru.
In če ga kdaj vidiš v živo, veš, da si ujel trenutek, ko Sonce, Zemlja in atmosfera sodelujejo v popolni sinhronizaciji. Brez vstopnice, brez odra, samo nebo in dober razgled.
