Še pred nekaj desetletji je bilo samoumevno, da smo šli na železniško postajo, stopili do okenca in kupili vozovnico pri zaposlenem. Fotografije smo nosili v razvijanje, denar dvigovali pri bančnem okencu, telefonske številke iskali v debelih imenikih. Danes lahko marsikaj uredimo z nekaj dotiki na telefonu.
To ne pomeni, da so vsi ljudje, ki so opravljali te naloge, ostali brez službe. Pomeni pa, da so se številni poklici skrčili, spremenili ali preselili v druge oblike dela. Nekatere naloge je prevzela tehnologija, druge so postale tako redke, da zanje ni več dovolj povpraševanja.
In zdaj se dogaja nova sprememba. Umetna inteligenca ne posega več samo v ponavljajoča se fizična opravila, ampak tudi v pisanje, obdelavo podatkov, oblikovanje in druge naloge, za katere smo nekoč menili, da jih lahko opravlja samo človek.
Kateri poklici so torej že skoraj izginili – in ali lahko danes sploh vemo, katera delovna mesta bodo obstajala čez deset let?
Poklici, ki so jih iz vsakdanjika izrinile nove navade
- Delavec v klasičnem fotografskem laboratoriju
Ko smo fotografirali na film, je bilo treba posnetke razviti, izdelati fotografije in jih pogosto fizično prevzeti v trgovini. Digitalni fotoaparati, telefoni in shranjevanje v oblaku so velik del tega postopka odpravili.
Fotografski laboratoriji niso izginili vsi, prav tako ni izginila profesionalna fotografija. Toda vsakodnevna potreba po razvijanju filmov se je močno zmanjšala. Del znanja se je preselil v digitalno obdelavo, tiskanje fotografij po naročilu in specializirane storitve.
- Telefonski operaterji in posredovalci klicev
Včasih je bilo treba za povezavo z določeno osebo ali ustanovo poklicati telefonsko centralo. Operater je klic preusmeril, informacije pa so bile pogosto vezane na fizične sezname in ročno delo.
Avtomatske centrale, mobilna telefonija in digitalni imeniki so takšne naloge večinoma prevzeli. Poklic se je v klasični obliki skrčil, čeprav so podobne spretnosti še vedno uporabne v klicnih centrih, podpori strankam in komunikacijskih sistemih.
- Bančni uslužbenci za rutinska opravila
Bančni uslužbenci so nekoč pogosto opravljali naloge, ki jih danes uredimo v mobilni banki: preverjanje stanja, plačila, nakazila in nekatere osnovne postopke. Bankomati in spletne storitve so spremenili način poslovanja.
To ne pomeni, da bančništvo ne potrebuje več ljudi. Spremenila se je predvsem vrsta dela. Večji pomen imajo svetovanje, zahtevnejše finančne storitve, preverjanje sumljivih transakcij in pomoč strankam, ki potrebujejo osebno podporo.
- Delavci pri obdelavi podatkov
Ročno prepisovanje podatkov iz obrazcev, dokumentov in seznamov je bilo nekoč pomemben del administrativnega dela. Danes lahko številne podatke zajamejo digitalni obrazci, programska oprema za prepoznavanje besedila in avtomatizirani sistemi.
Prav administrativna in podatkovno usmerjena delovna mesta so med tistimi, pri katerih delodajalci pričakujejo nadaljnje spremembe. Svetovni gospodarski forum v poročilu Future of Jobs Report 2025 med poklici, pri katerih se pričakuje upad, izpostavlja tudi vnašalce podatkov, bančne uradnike in nekatere pisarniške poklice. Gre za napoved na podlagi ankete delodajalcev, ne za gotov seznam delovnih mest, ki bodo zagotovo izginila.
Kaj pa poklici, ki jih je ustvarila ista tehnologija?
Zgodba ni samo o izginjanju. Ko se spremeni način dela, nastanejo tudi nove potrebe. Mobilni telefoni so ustvarili povpraševanje po razvijalcih aplikacij, strokovnjakih za kibernetsko varnost in ljudeh, ki skrbijo za digitalne storitve. Spletno nakupovanje je povečalo pomen logistike, dostave in upravljanja spletnih trgovin.
Tudi umetna inteligenca ustvarja nove specializacije. Podjetja potrebujejo ljudi, ki razumejo podatke, znajo uvajati sisteme umetne inteligence, preverjajo njihove rezultate in skrbijo za varnost ter odgovorno uporabo tehnologije.
Po napovedih Svetovnega gospodarskega foruma naj bi do leta 2030 med najhitreje rastočimi poklici bili strokovnjaki za velike podatke, fintech, umetno inteligenco in strojno učenje ter razvijalci programske opreme. Hkrati naj bi se povečalo povpraševanje po nekaterih poklicih v zdravstvu, izobraževanju in zelenem prehodu.
To je pomemben popravek pogostega strahu: tehnologija ne pomeni samo manj dela. Pomeni tudi, da se delo seli drugam in da se spreminja nabor znanj, ki jih delodajalci iščejo.
Bo umetna inteligenca nadomestila tudi ustvarjalne poklice?
To je vprašanje, ki ga je bilo pred nekaj leti lažje odpraviti z odgovorom, da računalnik ne more biti ustvarjalen. Danes je jasno, da lahko orodja umetne inteligence ustvarijo osnutke besedil, ilustracije, predstavitve, prevode in povzetke. To vpliva na delo ljudi, ki se ukvarjajo z vsebinami, oblikovanjem, administracijo in komunikacijo.
Vendar je treba ločiti dve stvari: ali lahko tehnologija opravi posamezno nalogo in ali lahko v celoti nadomesti poklic.
Program lahko pripravi osnutek oglasa, ne pozna pa nujno vseh okoliščin naročnika. Lahko povzame dokument, vendar mora nekdo preveriti, ali je povzetek pravilen. Lahko ustvari sliko, a še vedno je treba presoditi, ali ustreza blagovni znamki, ciljni skupini in namenu projekta.
Mednarodna organizacija dela je v analizi iz leta 2025 ocenila, da je približno četrtina delovnih mest po svetu v določeni meri izpostavljena generativni umetni inteligenci. Toda njena glavna ugotovitev ni, da bo četrtina delovnih mest izginila: verjetnejša je preobrazba nalog znotraj obstoječih poklicev.
To ne pomeni, da odpuščanj ne bo. Pomeni pa, da je smiselneje spremljati, katere naloge se avtomatizirajo, kot pa razglasiti celotne poklice za odpisane.
Katera dela so lahko najbolj izpostavljena v naslednjih desetih letih?
Natančnega seznama ni. Vpliv tehnologije je odvisen od stroškov, zakonodaje, varnosti, navad strank in tega, kako hitro jo bodo podjetja uvedla. Kljub temu se kaže nekaj skupnih značilnosti.
Rutinsko administrativno delo
Vnašanje podatkov, razvrščanje dokumentov in priprava standardiziranih poročil so naloge, ki jih je mogoče deloma avtomatizirati.
Del podpore strankam
Klepetalniki lahko odgovorijo na pogosta vprašanja. Zapleteni primeri, reklamacije in občutljivi pogovori pa še vedno zahtevajo človeško presojo.
Rutinsko ustvarjanje vsebin
Generični opisi izdelkov, preprosti povzetki in standardna besedila so lažje avtomatizirani kot zahtevno raziskovanje, izvirno poročanje ali vsebine, ki zahtevajo osebno izkušnjo.
Ponavljajoča se proizvodna opravila
Roboti so posebej uporabni pri nalogah, ki se pogosto ponavljajo in potekajo v predvidljivem okolju. Uvajanje je počasnejše tam, kjer je veliko nepredvidljivih situacij.
To so področja izpostavljenosti, ne razglasitev, da bodo ljudje v teh poklicih ostali brez dela. Napovedi se lahko spremenijo, še preden se uresničijo.
Kako se pripraviti, če ne vemo, kakšna bodo delovna mesta prihodnosti?
Najslabša strategija je prepričanje, da se moramo vsi prekvalificirati v programerje. Digitalna znanja so pomembna, niso pa edina, ki bodo štela.
Koristno je razvijati tri vrste sposobnosti:
- Uporaba tehnologije: razumeti, kako delujejo orodja, ki jih uporabljamo pri delu, in kdaj jim ne smemo zaupati.
- Presoja in reševanje problemov: preveriti rezultate, opaziti napake in se odločiti, kaj je smiselno narediti.
- Človeške spretnosti: komunikacija, sodelovanje, empatija in razumevanje potreb drugih.
Svetovni gospodarski forum ocenjuje, da se bo med letoma 2025 in 2030 spremenilo ali zastaralo približno 39 odstotkov ključnih spretnosti, ki jih delavci uporabljajo danes. Hkrati delodajalci poudarjajo pomen analitičnega razmišljanja, prilagodljivosti in tehnološke pismenosti. Tudi to so ocene na podlagi raziskave delodajalcev, ne napoved usode vsakega posameznika.
Najbolj uporabno vprašanje zato ni samo, kateri poklic bo izginil. Boljše vprašanje je: katere dele svojega dela lahko opravljam bolje, če se naučim uporabljati nova orodja?
Poklici se spreminjajo že stoletja. Razlika danes je predvsem v hitrosti sprememb in v tem, da tehnologija posega tudi na področja, ki so se še nedavno zdela varna pred avtomatizacijo. Nihče ne more zanesljivo napovedati vseh delovnih mest leta 2036. Lahko pa se pripravimo tako, da se učimo sproti, preverjamo svoje znanje in ne predpostavljamo, da bo način dela, ki ga poznamo danes, ostal enak za vedno.
