
Dijaki, ki bi se po končanem Programu jezikovne podpore prvič vključili v redno srednješolsko izobraževanje, bi lahko v določenih okoliščinah napredovali v naslednji letnik, čeprav pri slovenščini ne bi dosegli znanja za pozitivno oceno.
To predvidevata predloga sprememb Zakona o gimnazijah ter Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki ju je v obravnavo dalo Ministrstvo za izobraževanje, ki ga vodi Borut Rončević.
Predlagana rešitev je namenjena posebej določeni skupini dijakov, ne pa vsem srednješolcem. Nanašala bi se na tiste, ki bi po zaključku Programa jezikovne podpore prvič vstopili v redno srednješolsko izobraževanje v Sloveniji in ne bi bili v zaključnem letniku.
Če ob koncu prvega leta rednega izobraževanja pri predmetu slovenščina ne bi dosegli znanja, potrebnega za pozitivno oceno, bi lahko ostali neocenjeni iz tega predmeta in kljub temu napredovali v naslednji letnik.
O napredovanju bi odločil ravnatelj
Predlog določa, da bi o takšni možnosti odločil ravnatelj na predlog oddelčnega učiteljskega zbora. To pomeni, da napredovanje ne bi bilo samodejno in ne bi veljalo za vse dijake, ki bi imeli pri slovenščini negativno oceno.
Gre za ukrep, ki bi upošteval poseben položaj mladih, ki so se šele pred kratkim začeli vključevati v slovenski izobraževalni sistem in so pred tem obiskovali program jezikovne podpore. Z njim bi jim omogočili, da nadaljujejo izobraževanje, čeprav za pozitivno oceno iz slovenščine še ne bi dosegli zahtevane ravni.
Predlog hkrati določa tudi splošnejšo rešitev za dijake, ki so pri posameznem predmetu v skladu s pravilnikom o ocenjevanju oproščeni ocenjevanja. Tudi ti bi lahko napredovali v naslednji letnik.
Urednik portala Student.si
