Na Danskem so se odločili za drzen korak: ukinili bodo 25-odstotni davek na prodajo knjig, ki je pri njih eden najvišjih na svetu. Vlada ukrep utemeljuje s t. i. »bralno krizo«, saj podatki OECD kažejo, da četrtina danskih 15-letnikov ne razume preprostega besedila.
Minister za kulturo Jacob Engel-Schmidt verjame, da bo poteza knjige pocenila in mladim olajšala dostop do branja. Ukrep bo državo stal približno 330 milijonov danskih kron (okoli 50 milijonov evrov) letno.
Danska je imela doslej enotno 25-odstotno stopnjo DDV, ki je veljala tudi za knjige. Pri sosedih je drugače: na Finskem je davek na knjige 14 %, na Švedskem 6 %, na Norveškem pa celo 0 %.
Kakšna je situacija v Sloveniji?
V Sloveniji so knjige obdavčene z znižano 5-odstotno stopnjo DDV. To je precej nižje kot na Danskem pred spremembo, a hkrati ne tako ugodno kot v državah, kjer knjige niso obdavčene. Občasno se pojavljajo pobude založnikov, da bi tudi pri nas knjige oprostili davka, a do zdaj politične podpore zanje ni bilo.
Ukinitev davka bi pomenila znižanje cen knjig za nekaj odstotkov. Za državo bi bil to relativno majhen strošek, saj slovenski knjižni trg ni velik, a vprašanje je, ali bi to res spodbudilo bralno kulturo, ki se že dolgo sooča z upadom.
Bi podoben ukrep pri nas pomagal?
Podobno kot na Danskem tudi v Sloveniji raziskave opozarjajo, da mladi berejo manj in da se sposobnost razumevanja besedil slabša. Vzroki so podobni: poplava digitalnih vsebin, hitrih aplikacij in stalna razpršenost pozornosti.
Ni pa jasno, ali bi nižja cena knjig bistveno spremenila bralne navade mladih. Strokovnjaki opozarjajo, da bi morali ukrepi poleg davčnih olajšav zajemati še spodbujanje šolske in družinske bralne kulture, podporo knjižnicam, digitalizacijo in boljšo dostopnost kakovostnih vsebin.
Novinar
