Ko govorimo o britanskih mestih, polnih legend, je Edinburg skoraj vedno na vrhu. Na tem mestu te lahko še povabim, da mesto obiščeš pred božičnimi prazniki, ker je takrat res čudovito! Med številnimi zgodbami o duhovih škotske prestolnice, pa ena izstopa po svoji intenzivnosti. To je zgodba o Georgeu MacKenziju, odvetniku in državnemu tožilcu iz 17. stoletja, ki naj bi še danes strašil na enem najbolj mračnih pokopališč na svetu.
V lokalni folklori in turističnih vodičih ga boste gotovo zasledili pod imenom »The Mackenzie Poltergeist«. Mnogi obiskovalci trdijo, da se jim je na kraju, povezanem z njim, zgodilo nekaj nenavadnega, celo paranormalnega. Nekateri poročajo o praskah, drugi o udarcih ali nenadnih padcih. Tretji omedlijo. Zgodba je postala tako razširjena, da je pokopališče Greyfriars v samem središču Edinburga danes eno najbolj strašljivih turističnih točk v Evropi.
Kdo je bil George MacKenzie?
Preden je postal »poltergeist«, je bil George MacKenzie povsem resničen zgodovinski lik. Rodil se je leta 1636 in postal vpliven škotski pravnik. V zgodovini je zaslovel kot neusmiljen preganjalec prezbiterijancev, skupine kristjanov, ki so nasprotovali kraljevemu (anglikanskemu) vplivu na reformacijo na Škotskem.
V času verskih sporov je MacKenzie vodil procese proti tisočem zaprtih disidentov. Mnogi so bili usmrčeni ali zaprti v nehumanih razmerah. Zaradi svoje nepopustljivosti in krutosti je dobil vzdevek »Krvavi MacKenzie«.
Po smrti leta 1691 so ga pokopali v veličastnem mavzoleju iz temnega granita v osrednjem delu pokopališča Greyfriars Kirkyard. Ironično je prav ta grobnica pozneje postala središče glasov o njegovem »vračanju« v svet živih.
Greyfriars Kirkyard, pokopališče, idealno za duhove
Pokopališče Greyfriars je brez dvoma en izmed najbolj atmosferičnih in, ironično, živih krajev v mestu. Kamniti zidovi, stare grobnice in sivo škotsko vreme ustvarjajo idealne pogoje za urbane mite in zgodbe o duhovih.
A tisto, kar resnično zaznamuje kraj, je njegova zgodovina. Na njegovem južnem delu so leta 1679 zaprli več kot tisoč prezbiterijancev. Kraj, kamor so jih zaprli je najlažje opisati z dvema besedama: nečloveško trpljenje. Številni zgodovinarji se strinjajo, da je šlo dejansko za prvo taborišče smrti v Evropi.
Ko k temu prištejemo dejstvo, da je bil prav MacKenzie glavni pravnik, ki je podpisoval ukaze, na podlagi katerih so bili ljudje tam zaprti, dobimo mešanico, ki kar kliče po nadnaravnem. Mnogi obiskovalci verjamejo, da je so mirne duše iz preostalih grobov v konfliktu z MacKenzijevo grobnico.
Prelomno leto 1999
Čeprav je bil MacKenzie znan skozi stoletja po njegovi smrti, so se zgodbe o njem, kot enem izmed najbolj agresivnih duhov na svetu, začele pojavljati relativno pozno. Prelomnica naj bi bila leto 1999, ko je brezdomni moški vlomil v grobnico, ker se je tja zatekel pred nevihto. Po pričevanjih naj bi se muškemu tla grobnice celo vdrla, zaradi česar je padel prav v prostor, kjer ležijo krste družine MacKenzie. Nato naj bi doživel nenaden napad slabosti in pobegnil.
Po nekaterih zapisih naj bi kmalu zatem v grobnico vlomila tudi dva najstnika, ki sta iskala pobeg pred dolgčasom. Med drugim naj bi tudi igrala nogomet z eno od lobanij, ki sta jo našla v grobnici. Oba naj bi iz grobnice pobegnila v paniki. Eden je padel, drugi pa celo trdil, da ga je nekaj zgrabilo. Je morda to tako razjezilo »Krvavega MacKenzieja«?
Kmalu so se pojavila pričevanja obiskovalcev, ki so poročali o praskah, nenadnih padcih ali občutkih pritiska. Nekateri so omedleli, drugi so trdili, da so slišali udarce iz grobnice. Poročila so se hitro množila, še posebej ob nočnih ogledih. Mediji in turistične agencije so zgodbo pograbili, legenda pa je dobila nove razsežnosti.
Poltergeist ali skupinska sugestija?
Obstaja več razlag, zakaj se je ta urbani mit tako razširil. Prva je psihološka. Kraj je temačen, zgodovina brutalna, turistični vodniki pa mojstri pripovedovanja. Ko obiskovalec vstopi v prostor, za katerega mu že prej povedo, da »straši«, je že močno pod vplivom sugestije.
Druga razlaga je Tretja razlaga je sociološka. Številni obiskovalci želijo izkusiti nekaj posebnega ali presežnega. Ko skupina doživi napet trenutek, lahko posamezni odzivi hitro vplivajo na druge. To ustvari verigo reakcij, ki se potem razlaga kot nadnaravno. Seveda obstajajo tudi tisti, ki trdijo, da gre za paranormalni pojav in resničnega poltergeista. Ampak, kot vedno, ko se skupaj lotevamo zgodb o duhovih in temačnih krajih, vam predlagam, da zgodbo raziščete malo bolj podrobno, morda kraj celo obiščete in se odločite sami.
Novinar
