Na velikonočni ponedeljek dopoldne nas je presenetila vest, da je ta svet zapustil sveti oče in voditelj Katoliške cerkve, papež Frančišek. Cerkev in svet čaka 15 dni dolgo obdobje, ki bo polno premišljevanja, molitve, žalovanja in tudi nekaj negotovosti. V tem času bo papež tudi pokopan, obdobje, ki mu pravimo tudi sede vacans (lat. prazen sedež) pa se bo sklenilo z izvolitvijo novega rimskega škofa.
Gotovo ste že slišali za konklave. Za mnoge je to še vedno prav filmski dogodek, zavit v skrivnosti, simboliko in bogato tradicijo. Danes bomo ta resen in dobro organiziran proces malce bolje spoznali, tako da vam proces izvolitve novega papeža ne bo preveč tuj, ko vas bodo mediji zasuli z novicami o tem.
Kaj pomeni konklave?
Izraz prihaja (kot si lahko predstavljate) iz latinščine. Cum clave v grobem prevodu namreč pomeni »pod ključem«. Še zdaleč pa to ni naključje. Kardinali, ki izbirajo novega papeža, se med konklavom dobesedno zaprejo v posebno stavbo. Nihče ne sme noter ali ven, dokler ne sprejmejo odločitve.
Morda se nam to zdi nekoliko kruto. Toda če pomislimo logično, ima zaklepanje kardinalov sploh danes zelo močno simbolično vlogo. Zagotoviti skušajo varovanje integritete volitev in da nihče ne vpliva na odločitev od zunaj. Konklave naj bi bil prostor tišine, molitve in razmisleka. Namenjen je temu, da se kardinali v miru odločijo, kdo bo vodil Katoliško cerkev.
Koga dajo pod ključ?
Danes je na svetu več kot 250 kardinalov iz 90 različnih držav. Nimajo pa vsi privilegija, da bi se udeležili tega posebnega rituala. Pri volitvah papeža lahko sodelujejo samo kardinali, ki so mlajši od 80 let. Teh je trenutno okoli 120.
V teoriji pa ni nujno, da je papež izvoljen zgolj iz vrst kardinalov. Načeloma je lahko izvoljen vsak krščen moški. Je pa res, da se kaj ni zgodilo že več stoletij. Vse zainteresirane moram zato opozoriti, da boste do Svetega sedeža lahko prišli samo po klasični poti.
Kako se konklave začne?
Najprej je treba v Vatikan spraviti vse kardinale z volilno pravico, kar običajno traja 15 do 20 dni. Kardinali se nato slovesno zberejo v Sikstinstki kapeli. Sledi kar nekoliko srhljiv trenutek, ko izrečejo besede extra omnes! (lat. vsi ven!). V Michelangelovi kapeli od tistega trenutka dalje lahko ostanejo samo še kardinali in izbrana peščica vatikanskih uradnikov ter zdravnikov, vrata pa se zaklenejo.
Kardinali se zavežejo popolnemu molku in med volilnim procesom ne smejo imeti nikakršnega stika z zunanjim svetom. Vzamejo jim telefone, prav tako nimajo dostopa do časopisov in ostalih medijev. V času konklava kardinali bivajo v hotelu sv. Marte, kjer je papež Frančišek živel v času svojega pontifikata.
Skrivnostne volitve
Ko kardinale končno zberejo in zaprejo, se volitve lahko začnejo. Najprej je seveda na sporedu sveta maša, nato pa se začne glasovanje, ki poteka dokler novi papež ni izvoljen z dvotretjinsko večino.
Vsak dan so do štiri glasovanja, dve dopoldne in dve popoldne. Če ni izbran noben papež, zažgejo lističe z dodatkom posebne snovi, da se iz dimnika dvigne črn dim. Ta pomeni: še vedno ni novega papeža. Ko pa je izbran novi papež, zagori beli dim. Takrat svet dobi dolgo pričakovani odgovor.
Imamo papeža!
Ko eden izmed kardinalov dobi dovolj glasov, mu zastavijo vprašanje: »Ali sprejmeš izvolitev?« Če odgovori pritrdilno, si lahko izbere papeško ime. Tako smo, recimo, dobili Frančiška, ki si je izbral ime po svetem Frančišku Asiškem.
Nato ga oblečejo v belo papeško obleko in ga predstavijo ljudstvu. Na balkonu bazilike svetega Petra sledi znani trenutek, ko čez najslavnejši trg na svetu zadonijo besede: Habemus Papam!
Kdo bo novi Petrov naslednik?
Čeprav se konklave na prvi pogled morda zdi kot nekaj iz srednjega veka, ostaja pomemben tudi danes. Gre za kombinacijo vere, tradicije in odločanja. In vsakič, ko svet dobi novega papeža, je to zgodovinski trenutek. Nihče pa zares ne ve, kdo bo nasledil Frančiška in kako tesno bo sledil njegovi dokaj liberalni agendi.
Veliko pozornosti je usmerjene na kardinale iz Južne Amerike, Afrike in Azije. Ti deli sveta imajo največ novih vernikov, zato bi lahko prihodnji papež prišel prav od tam. Tudi Evropa ima še vedno močne kandidate, a mnogi si želijo papeža, ki bolje predstavlja globalno Cerkev.
Po mojem mnenju, bo Cerkev v naslednjem pontifikatu vodil eden izmed naslednjih kandidatov:
- Kardinal Luis Antonio Tagle (Filipini) – karizmatičen, odprt in blizu Frančiškovi viziji Cerkve. Vodi pomembno vatikansko službo za misijone.
- Kardinal Peter Turkson (Gana) – dolgoletni zagovornik pravičnosti, okoljske zaščite in svetovnega sodelovanja. Eden redkih Afričanov z visoko funkcijo v Vatikanu.
- Kardinal Matteo Zuppi (Italija) – poznan po svojem socialnem delu in dialogu. Zelo priljubljen doma in v tujini.
- Kardinal Pietro Parolin (Italija) – trenutni državni tajnik Vatikana. To pomeni, da je neke vrste vatikanski premier. Zelo izkušen diplomat, vpliven znotraj in zunaj Cerkve. Odlično pozna notranje delovanje Vatikana in ima veliko mednarodnih povezav.
Seveda pa je izbira papeža vedno nekoliko skrivnostna. Marsikdo, ki se znajde na seznamih favoritov, na koncu ni izbran. In obratno – nekateri, ki niso pogosto omenjeni, lahko presenetijo.
Tebi, dragi Frančišek, pa lep in zaslužen počitek v objemu Stvarnika!
Novinar
