Kdo so pomembni možje v rdečih oblačilih, ki se te dni mudijo v Vatikanu in pripravljajo na nov konklave? Če smo zelo kratki in natančni, gre za skupino, ki voli novega papeža. V tem prispevku vam bom pomagal spoznati vlogo in zgodovino mož, ki so odgovorni, da se ob koncu vsakega konklava iz dimnika na strehi Sikstinske kapele zvali bel dim.
To, da samo volijo papeža, pa seveda ni čisto res. Gre za pomembno in zgodovinsko bogato funkcijo, ki je verjetno večkrat krojila tok zgodovine. Nenazadnje tudi konklave po mojem mnenju spada med dvoje volitve, ki zanimajo ves svet. Druge so seveda volitve predsednika ZDA.
So papeža vedno vodili kardinali?
Institut kardinalov ima bogato in dolgo zgodovino. Niso pa bili kardinali vedno tisti z izključno volilno pravico, ko je Cerkev potrebovala novega rimskega škofa. Prve omembe segajo v zgodnje srednjeveško obdobje, ko so bili kardinali duhovniki rimskih cerkva, ki so svetovali papežu. Sprva je šlo za duhovnike iz Rima, pozneje tudi za diakone in škofe iz okolice.
V 11. stoletju je papež Nikolaj II. uvedel pomembno reformo: določil je, da papeža lahko volijo le kardinali. Tako se je začela razvijati njihova današnja vloga kot ekskluzivnih volivcev. S tem se je pomembno zmanjšal vpliv posvetnih vladarjev na izvolitev papeža.
Z leti je funkcija kardinala postala ena najvišjih v Katoliški cerkvi. Kardinali so bili pogosto tudi pomembni svetovalci vladarjev, diplomati in teologi. Njihova vloga se je ohranjala in razvijala skozi stoletja. Danes kardinali prihajajo z vsega sveta, a njihov glavni cilj ostaja enak kot nekoč, in sicer pomagati voditi Cerkev in izbrati njenega naslednjega papeža.
Kaj pa v resnici kardinali počnejo?
Kot sem omenil, je njihova vloga, da volijo novega papeža. Toda to se ne dogaja vsako leto, poleg tega pa nimajo niti vsi kardinali volilne pravice. Zato večino svojega časa posvetijo za svetovanje papežu, mnogi pa vodijo tudi pomembne škofije po svetu ali pa službuje v Vatikanu.
V naslednjih dneh pa bo njihova vloga verjetno najbolj navzven vidna. Zbor kardinalov je namreč sporočil, da se bo v sredo, 7. maja začel naslednji konklave. Vabljeni, da si preberete moj zadnji prispevek, ki se je osredotočil ravno na volitve novega svetega očeta. Za tiste, ki pa morda nimate časa brati o še eni podobni temi, pa naj samo na kratko povem, da gre za tajne volitve novega papeža, na katerih imajo volilno pravico kardinali, mlajši od 80 let, ki jih je med 120 in 135.
Kako pa nekdo postane kardinal?
Ker papež ni samo voditelj Cerkve, ampak tudi državnik, je logično, da ob sebi želi svetovalce, ki so mu zvesti in naklonjeni. Zato kardinali za razliko od papeža niso voljeni, imenovati jih mora sam papež. Izbere jih med škofi, nadškofi in včasih celo navadnimi duhovniki. Zgodilo se je že tudi, da je kardinal postal celo laik! Najpogosteje prihajajo iz držav z veliko katoličani ali iz pomembnih cerkvenih središč.
Kljub temu, da mnogi kardinali vodijo pomembne škofije ali zasedajo pomembne funkcije v Vatikanu, pa naziv kardinala ni povezan s škofijo ali župnijo. Gre namreč za osebno čast, ko se duhovnik ali škof simbolično odreče svoji dosedanji službi in življenje posveti rimski Cerkvi. Od tu izhajajo tudi značilni rdeči talarji, ki jih nosijo kardinali. Simbolizirajo namreč kri in žrtev, ki jo kardinali naredijo, ko svoje življenje posvetijo služenju papežu, Cerkvi in svetu.
Papeži pri imenovanju kardinalov pogosto iščejo ravnotežje. Izberejo tako izkušenost kot raznolikost. V zadnjih letih smo bili priča imenovanju več kardinalov iz Afrike, Azije in Latinske Amerike. To odraža rast Cerkve zunaj Evrope. Hkrati pa je zanimivo, da se papež Frančišek ni obdal samo z liberalnimi kardinali ampak je res iskal ravnotežje med Cerkvijo, ki se prilagaja svetu in Cerkvijo, ki pravi Stat Crux dum volvitur orbis!
Kako, da nekatere države nimajo kardinalov?
Morda ste v zadnjem času zasledili kakšen Instagram Reel, kjer v kar nekoliko holywoodskem slogu v kader stopajo filipinski kardinali s papabile kardinalom Taglejem na čelu. Mogoče se vam je zastavilo vprašanje, kako to, da imajo Filipini več kardinalov, nekatere države pa sploh nimajo svojega.
Ampak je odgovor na to precej logičen. V nekaterih državah je katoličanov zelo malo. V drugih katolištvo sploh ni dovoljena vera. Zato je razumljivo, da tam ni kardinalov. Vatikanska diplomacija sicer skrbi za prisotnost tudi v takih okoljih, a ne vedno z visokimi cerkvenimi položaji.
Po drugi strani imajo nekatere države več kardinalov hkrati. Italija, kot dom papeža in sedež Vatikana, ima največ kardinalov na svetu. Veliko jih najdemo tudi v ZDA, Braziliji, Mehiki in na Filipinih – državah z ogromno katoliško skupnostjo. Razmerje ni vedno popolnoma enakomerno. A vsako imenovanje kardinala nosi tudi pomembno sporočilo. Z njimi papež pokaže, katere dele sveta in katere izzive vidi kot pomembne za evangelizacijo.
Novinar
