V Sloveniji se 18. februarja začenja vseslovenska pobuda 40 dni brez alkohola, ki letos poteka že 21. leto zapored. Do 4. aprila 2026 bo pod geslom Korak k človeku nagovarjala posameznike, družine in skupnosti k razmisleku o odnosu do alkohola – ter k odločitvi za spremembo. Nosilec akcije je Slovenska Karitas skupaj s številnimi partnerji, med njimi Ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).
Letošnji ambasador je zdravnik David Zupančič.
Akcija ni zgolj poziv k začasni odpovedi alkoholu, temveč priložnost za globlji premislek: kakšno mesto ima alkohol v našem vsakdanu, kako vpliva na naše telo, odnose in družbo kot celoto? Vsak dan brez alkohola je lahko korak k boljšemu zdravju, večji notranji stabilnosti in odgovornejši skupnosti.
Alkohol je tihi spremljevalec vsakdana
Podatki kažejo, da alkohol v Sloveniji ostaja eden največjih javnozdravstvenih izzivov. Je med najbolj razširjenimi psihoaktivnimi snovmi in pomembno prispeva k bremenu bolezni, prezgodnji umrljivosti ter socialnim in ekonomskim posledicam.
Po podatkih NIJZ odrasel prebivalec Slovenije v povprečju letno popije okoli 10,4 litra čistega alkohola. Kar 44 odstotkov odraslih med 18. in 74. letom pije tvegano ali škodljivo. Znanstveni dokazi pa so jasni: varna meja pitja alkohola ne obstaja – že majhne količine povečujejo tveganje za številne bolezni.
Alkohol je povezan z več kot 200 bolezenskimi stanji, poškodbami in zastrupitvami. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) ga uvršča med najpomembnejše dejavnike tveganja za breme bolezni in prezgodnjo umrljivost. Dokazano povzroča sedem vrst raka, med drugim raka dojk, debelega črevesa in danke, jeter ter ustne votline in žrela. V Sloveniji lahko približno 600 novih primerov raka letno pripišemo prav rabi alkohola.
Leta 2024 je zaradi neposredno alkoholu pripisljivih vzrokov umrlo 842 ljudi – skoraj polovica še pred 65. letom starosti.
Poseben vpliv na mlade
Alkohol ima še posebej škodljiv vpliv na otroke in mladostnike, saj razvoj možganov poteka vse do približno 25. leta starosti. Kljub pozitivnim trendom zmanjševanja pitja med mladimi ostaja zaskrbljujoče dejstvo, da se z alkoholom srečajo zelo zgodaj.
Raziskava HBSC (Health Behaviour in School-Aged Children), ki jo je leta 2024 izvedel NIJZ, kaže, da je alkohol že poskusilo več kot 20 odstotkov 11-letnikov in kar 46 odstotkov 13-letnikov.
Korak k človeku
Ob začetku akcije Vesna Marinko, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje, poudarja: »Na Ministrstvu za zdravje akcijo 40 dni brez alkohola prepoznavamo kot dragoceno priložnost za razmislek o tem, kakšno vlogo ima alkohol v naših življenjih in kakšne posledice pušča – ne le na posamezniku, temveč tudi v družini in družbi. Znanstveni dokazi jasno kažejo, da varna meja pitja alkohola ne obstaja. Alkohol ima pomemben vpliv na naše telesno in duševno zdravje, saj prispeva k nastanku številnih bolezni. S sloganom Korak k človeku želimo spodbuditi sočutje, odgovornost in skrb za zdravje – do sebe in do drugih. Vsak korak šteje.«
Prav to je bistvo letošnje pobude: ne gre za prepoved ali moraliziranje, temveč za sočutje – do sebe in drugih. Za odločitev, da vsaj za 40 dni stopimo korak bližje človeku. In morda pri tem odkrijemo, da je življenje brez alkohola lažje, bolj jasno in bolj povezano, kot smo si predstavljali.
Urednik portala Student.si
