Po lanskem referendumu, na katerem so volivci z majhno večino izrazili podporo osebni rabi konoplje, je koalicija Svobode in Levice v državni zbor vložila predlog zakona, ki bi dovoljeval gojenje in posedovanje omejenih količin konoplje za lastno uporabo.
Do šest rastlin na gospodinjstvo
Zakon predvideva, da bi lahko polnoletna oseba doma gojila do štiri rastline konoplje, pri čemer je količina omejena na največ šest rastlin na gospodinjstvo. Doma bi lahko imel posameznik do 150 gramov posušenih cvetov, skupno gospodinjstvo pa največ 300 gramov. Na javnih mestih bi bilo dovoljeno posedovanje do 7 gramov.
Kot je pojasnila poslanka Svobode Sara Žibrat, predlog zakona temelji na stališču, da odrasla oseba lahko odgovorno ravna z rastlino, ki je manj nevarna od nekaterih že legaliziranih substanc. »Gre za signal, da mislimo resno pri uresničevanju volje volivcev,« je dejala.
Varna raba in zaščita mladoletnih
Ena od prioritet zakonskega predloga je zaščita mladoletnikov. Predvidena je prepoved kajenja konoplje v bližini mladoletnih oseb in v bližini vzgojno-izobraževalnih ustanov. Prav tako zakon mladoletnim prepoveduje dostop do rastlin in njihovih izdelkov. Nad preventivo in ozaveščanjem bo bedel Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Zakon prepoveduje tudi testiranje vsebnosti THC pri zaposlenih v okviru rednih sistematskih pregledov, razen če to zahteva narava dela ali obstaja sum zlorabe.
Brezplačna delitev dovoljena, preprodaja ne
Poslanka Levice Nataša Sukič je poudarila, da zakon ne odpira vrat komercialni prodaji konoplje, temveč ohranja stroge kazni za preprodajo. Preprodaja bo še naprej sankcionirana. Dovoljeno pa bo nekomu iz lastne količine konopljo podariti – brezplačno.
Ob tem je izpostavila tudi željo, da zakon pomaga destigmatizirati uporabnike konoplje. Veliko držav je že šlo v smer razbremenitve zakonodaje, zato vlada želi slediti zgledu, ki daje poudarek varni, nadzorovani uporabi.
SD zadržano, a morda ne proti
Čeprav gre za skupni predlog dveh koalicijskih strank, Socialni demokrati pri pripravi zakona niso sodelovali. Po besedah Sare Žibrat so pripombe SD dobili tik pred tiskovno konferenco. Kljub temu ostaja optimistična: »Po hitrem pregledu teh pripomb pa je jasno, da v stališčih nismo tako daleč narazen, zato ne vidimo razloga, da na koncu poslanci SD zakona ne bi podprli.«
Vodja poslanske skupine SD Jani Prednik pa je v izjavi v parlamentu dejal, da bodo zakon najprej preučili in se nato odločili o podpori. Po njegovih besedah si želijo, da bi bili pri pripravi zakonov bolj vključeni.
Novinar
