Pred 75 leti je bil ameriški predsednik Harry S. Truman tarča dramatičnega poskusa atentata. Portoriška borca za neodvisnost, Oscar Collazo in Griselio Torresola sta 1. novembra 1950 na ulice ameriške prestolnice stopila s ciljem umoriti predsednika.
Napad je bil dramatičen in skoraj filmski. Čeprav se je v zgodovino zapisal kot neuspel, se je končal tragično. Leslie Coffelt, policist in član varnostne službe, je s pogumom, ki se ga redko sreča, zaščitil Trumana, a za ceno lastnega življenja.
Čeprav Truman ni bil ranjen, je ta dogodek spremenil način, kako ZDA varujejo svoje voditelje, in postal simbol političnih napetosti tistega časa. Poglejmo si, kako in zakaj je prišlo do napada, kaj se je zgodilo na ulicah Washingtona in kako so posledice odmevale daleč po svetu.
Zakaj sta želela ubiti predsednika?
Dogodek je imel globoko politično ozadje. Leta 1950 je bilo vprašanje statusa Portorika (ameriški teritorij) zelo vroče. Nacionalistična skupina, v kateri sta bila Collazo in Torresola, je menila, da ZDA nepravično in celo kolonialistično obravnavajo otok. Člani skupine so želeli z nasiljem opozoriti svet na kolonialni položaj Portorika in tako pritegniti pozornost mednarodne javnosti.
Napad je bil skrbno načrtovan in še zdaleč ni bil impulziven. Izbrala sta Blair House, ker je bil predsednik začasno tam med prenovo Bele hiše, in menila, da je varovanje tam morda manj strogo.
Filmski spopad pred Blair House
Napadalca sta pristopila do Blair House iz različnih strani: Torresola z zahodne, Collazo z vzhodne. Njun cilj je bil vdreti v notranjost in ubiti predsednika. Collazo je poskušal v hišo vstopiti po stopnicah in ustrelil policista. Sam je bil ranjen, streljanje pa je sprožilo hiter odziv varnostnega osebja. Torresola je medtem ustrelil Leslieja Coffelta, ki je bil ranjen, a je kljub temu uspel ustreliti in ubiti Torresolo. Dogodek je bil izjemno hiter, a izjemno dramatičen. Truman je ostal nepoškodovan, kar je priča hitremu odzivu varnostne službe.
Leslie Coffelt je postal simbol poguma. Kljub temu, da je bil smrtno ranjen, je uspel dokončati nalogo in zaščititi predsednika. Njegovo dejanje je dokaz, da pogum ni vedno vprašanje telesne moči, ampak odločnosti in prisotnosti duha v trenutku največje nevarnosti. Coffeltova žrtev je poudarila, da varovanje predsednika ni le formalnost. Gre za resnično tveganje, kjer ena odločitev in en trenutek lahko reši življenje ali povzroči tragedijo. Njegovo ime je ostalo zapisano v zgodovini ameriške varnostne službe.
Kako je dogodek spremenil ZDA?
Collazo je bil aretiran in obsojen na smrt, a mu je predsednik Truman kasneje kazen spremenil v dosmrtno zaporno kazen. Leta 1979 pa ga je predsednik Jimmy Carter celo pomilostil.
Dogodek je sprožil prelomnico v varovanju ameriškega šefa države. Standardi za Blair House in Belo hišo so postali strožji, uvedene so bile nove metode nadzora in patruljiranja. Poskus atentata je pokazal, da je tudi predsednik lahko izjemno ranljiv v vsakem trenutku. Spomnite se na poskus atentata na Donalda Trumpa v času zadnje volilne kampanje, ki se je skoraj končal tragično, kljub močnemu varovanju.
Poleg tega je napad opozoril na politične napetosti med ZDA in Portorikom. Prikazal je, kako lahko simbolična dejanja sprožijo velike spremembe, tako v politiki kot v javni varnosti.
Zgolj neuspel atentat ali dogodek, ki odmeva še danes?
Na prvi pogled gre zgolj za še en neuspešen poskus atentata, a zgodba je veliko bolj obsežna. Ne gre le za trenutek v zgodovini, ampak osvetljuje številne aspekte tedanje družbe. In prav to je čar preučevanja zgodovine: ko poznamo kontekst, lahko preko dokumentov stopimo v tisti čas in zato morda tudi bolje razumemo sedanjost.
Zgodba s 1. novembra 1950 je zgodba o tem, kako osebna odločitev in pogum vplivata na širšo skupnost. Pokaže, da tudi neuspešni napadi lahko sprožijo pomembne spremembe in vplivajo na širšo družbo. Je torej opomnik, da tudi v na videz varnem sistemu stvari lahko eksplodirajo, kar zelo dobro vidimo ravno danes, ko spremljamo novice z Dolenjske.
Novinar
