Portal Info360 je pred kratkim objavil podatke o najbolje plačanih zaposlenih na Univerzi v Ljubljani. Razkriti zneski so šokantni!
Januarja 2025 je namreč kar sedem zaposlenih prejelo izplačila, višja od deset tisoč evrov bruto. Decembra 2024 jih je bilo pet. Gre za ljudi, ki delajo v javnem sektorju, odkoder je sicer pogosto slišati pritožbe nad prenizkimi plačami. Kako torej lahko dosežejo tako visoke zneske?
Po dvomesečnem čakanju je Univerza v Ljubljani posredovala seznam stotih najvišjih bruto izplačil (z vsemi dodatki) za december 2024 in januar 2025. V podatkih so zajeti dodatki za položaj, mentorstvo, delo v manj ugodnem času, dvojezičnost, nevarnost, stalno pripravljenost, pa tudi del plače za delovno uspešnost.
Plačni rekorderji iz inštitutov Medicinske fakultete
Najvišje plače so prejeli zaposleni na Inštitutu za patologijo, Inštitutu za sodno medicino in Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo.
Univerza pojasnjuje, da visoke plače niso posledica osnovnih plač, ampak velikega števila nadur in dežurstev.
Najbolje plačani: prof. dr. Jože Pižem
Najvišji znesek je januarja 2025 prejel prof. dr. Jože Pižem, predstojnik Inštituta za patologijo. Prejel je več kot 13.000 evrov bruto. Osnovna plača je sicer znašala 5529 evrov, ostalo pa so sestavljali številni dodatki in plačilo za izredno obsežno delo:
-
154 ur rednega dela,
-
72 ur dela preko polnega delovnega časa,
-
23 ur dela na nedelje.
Za primerjavo: predsednik vlade Robert Golob je v istem mesecu prejel 6791 evrov bruto.
10 najbolj plačanih
Med deseterico najbolje plačanih na Univerzi v Ljubljani januarja 2025 so bili izključno zaposleni na Medicinski fakulteti. Kot že omenjeno je najvišje bruto izplačilo prejel prof. dr. Jože Pižem z 13.486 evri, sledil mu je Boštjan Luzar z 12.045 evri.
Tretji na lestvici je bil Mario Poljak z 10.882 evri, četrta Marjeta Kladnik Jene z 10.695 evri, peta Metka Volavšek z 10.514 evri, šesta Margareta Strojan Fležar z 10.175 evri, sedma Damjana Cimerman z 10.012 evri.
Pod deset tisočaki, a še vedno med deseterico, so bili Nina Zidar z 9.744 evri, Jera Jeruc z 9.643 evri in Armin Alibegović z 9.581 evri.
Vsi prihajajo z različnih inštitutov znotraj Medicinske fakultete, a to še zdaleč ne pomeni, da na drugih univerzah profesorji životarijo.
Dodatki igrajo ključno vlogo
Zaposleni z visoko bruto plačo praviloma poleg rednega dela opravijo številne ure nadurnega dela in prejemajo različne dodatke. Ti lahko skupno predstavljajo zneske, primerljive z eno dodatno minimalno plačo.
Primer: policijski inšpektor je zgolj iz dodatka za stalno pripravljenost prejel povprečno 1139 evrov mesečno.
Tudi večina zdravnikov na inštitutih MF UL je formalno zaposlena kot specialisti in hkrati kot visokošolski učitelji. Dovoljena meja za delo preko polnega delovnega časa je sicer zakonsko omejena na osem ur tedensko, vendar je, kot kažejo podatki, ta omejitev pogosto presežena. Po besedah prof. Pižema je razlog predvsem pomanjkanje kadra in velik obseg diagnostičnega dela, ki ga z rednim delovnim časom ni mogoče opraviti.
Povprečje daleč nižje
Povprečna bruto plača na Univerzi v Ljubljani brez dodatkov znaša 2934 evrov. Ob upoštevanju polne zaposlitve (FTE) je ta znesek 3062 evrov.
A med stoterico najbolje plačanih so mnogi daleč nad tem povprečjem – celo z dvakrat višjimi zneski. In če prištejemo še dodatke za delovno dobo in delovno uspešnost, večina presega tudi plačo predsednika vlade.
Javni sektor že leta pred zasebnim
Po podatkih Banke Slovenije, objavljenih marca 2025 v pregledu makroekonomskih gibanj, je bila povprečna plača v javnem sektorju v zadnjih treh desetletjih stalno višja od plače v zasebnem sektorju. Takšno razliko v veliki meri pojasnjujejo s poklicno in starostno strukturo zaposlenih.
V letošnjem letu se ta razkorak še poglablja – predvsem zaradi uvajanja plačne reforme. V prvem četrtletju 2025 so se plače v povprečju zvišale za 6,7 %, a največjo rast so zabeležili prav v javnem sektorju, kjer so se plače povečale za kar 11,2 %.
Novinar
