Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) je v najnovejšem poročilu o Sloveniji opozorila, da se romska skupnost kljub nekaterim napredkom še vedno sooča z diskriminacijo, socialno izključenostjo in oteženim dostopom do osnovnih storitev. Komisija posebej izpostavlja težave na področjih stanovanj, izobraževanja, zaposlovanja in zdravstva. Vse to v luči dogodkov, ki so pretresli Novo mesto.
Približno pol odstotka prebivalstva je Romov
Po ocenah v Sloveniji živi med 7 in 12 tisoč Romov, kar predstavlja približno 0,5 odstotka prebivalstva. »Romska skupnost ima v slovenski ustavi poseben status, vendar se njihova dejanska vključenost v družbo pogosto ne ujema z zakonodajnimi zavezami,« navajajo v poročilu.
Lokalne oblasti pogosto ne ukrepajo, država pa nima učinkovitega mehanizma za posredovanje.
Decembra 2021 je vlada sprejela Nacionalni program ukrepov za Rome 2021–2030, ki naj bi prinesel celovito izboljšanje položaja skupnosti. A ECRI opozarja, da pomanjkanje zanesljivih uradnih podatkov o Romih močno otežuje oblikovanje učinkovitih politik.
Tudi Svet romske skupnosti, ki je uradni predstavniški organ Romov, po oceni komisije ne odraža raznolikosti romske civilne družbe. Prevladovanje ene organizacije, Zveze Romov Slovenije, naj bi omejevalo sodelovanje manjših in lokalnih pobud.
Spornost delitve na »avtohtone« in »neavtohtone« Rome
ECRI v poročilu ponovno poziva slovenske oblasti, naj odpravijo razlikovanje med tako imenovanimi avtohtonimi in neavtohtonimi Romi. Po navedbah poročila ta delitev še vedno vpliva na sodelovanje Romov v političnem življenju in dostop do lokalnih pravic. Komisija meni, da takšna praksa ni utemeljena in spodkopava načelo enakosti pred zakonom.
Življenje brez vode in elektrike
»Stanovanjske razmere številnih Romov ostajajo izjemno težke,« lahko preberemo v poročilu. Številni živijo v neformalnih naseljih brez lastninske pravice nad zemljiščem, kar jim preprečuje dostop do osnovnih storitev, kot so čista voda, elektrika in kanalizacija.
Čeprav je Slovenija leta 2016 v ustavo zapisala pravico do pitne vode, več kot 80 naselij po državi še vedno nima urejenega dostopa do osnovne infrastrukture.
ECRI opozarja, da lokalne oblasti pogosto ne ukrepajo, država pa nima učinkovitega mehanizma za posredovanje. Komisija zato poziva k zakonskim spremembam in odpravi razlikovanja pri dostopu do stanovanj in komunalnih storitev.
Poročilo je ECRI pripravila na lastno odgovornost. Predstavlja stanje, kakršno je bilo na dan
19. marca 2025, razen če ni navedeno drugače. Razvoj dogodkov po tem datumu praviloma ni zajet v tej analizi niti ni upoštevan v podanih sklepih in predlogih.
Izobraževanje: ločeni razredi in nizka vključenost
Poročilo izpostavlja tudi alarmantno nizko stopnjo dokončanja osnovne šole med romskimi otroki. Komaj 21 odstotkov jih uspešno konča devetletko, v jugovzhodni Sloveniji pa le 12 odstotkov.
ECRI opozarja na še vedno prisotno segregacijo v vrtcih in osnovnih šolah. V nekaterih primerih so romski otroci celo fizično ločeni od neromskih vrstnikov. Na Osnovni šoli Ribnica so septembra 2024 denimo pripravili ločena sprejema za romske in neromske prvošolce.
Pozitivna novost je uvedba romskih pomočnikov v šolah in vrtcih, ki pomagajo pri vključevanju otrok v izobraževalni sistem. Od leta 2025 bodo imeli tudi uradno priznani status. ECRI to ocenjuje kot pomemben korak k izboljšanju položaja romskih otrok, vendar opozarja, da so potrebni sistematični ukrepi, ne le posamezne pobude.
Zaposlovanje: skoraj popolna brezposelnost
Romsko prebivalstvo ostaja med najbolj izključenimi na trgu dela. Leta 2023 je bilo med 2.180 registriranimi Romi zaposlenih le 277 oseb, kar pomeni 87,3-odstotno brezposelnost. Na jugovzhodu države je glede na podatke poročila ta stopnja celo blizu 100 odstotkov.
Programi javnih del in socialne aktivacije so prinesli nekaj napredka, a gre večinoma za kratkoročne ukrepe, ki redko vodijo v trajne zaposlitve. ECRI predlaga, da Slovenija oblikuje poseben sklad za podporo romskim podjetnikom in uvede spodbude za delodajalce, ki zaposlujejo Rome.
Zdravje: razlike, ki ubijajo
Morda najbolj pretresljiv del poročila se nanaša na zdravje. Povprečna življenjska doba Romov v Sloveniji je kar 20 let krajša od splošnega prebivalstva – moški živijo povprečno 48 let, ženske 63. Umrljivost otrok med 1. in 5. letom starosti je sedemkrat višja od državnega povprečja.
Vzroki so kombinacija revščine, slabih bivalnih razmer, pomanjkanja dostopa do zdravstvenih storitev in nezaupanja v zdravstveni sistem. ECRI opozarja tudi na diskriminatorne prakse med zdravstvenim osebjem, zlasti do romskih žensk.
Komisija zato poziva k oblikovanju nacionalnega programa preventivnega zdravstvenega varstva, ki bi vključeval tudi predstavnike romskih skupnosti in lokalnih oblasti.
ECRI v zaključku poročila poudarja, da so številni ukrepi slovenske vlade korak v pravo smer, vendar ne odpravljajo temeljnih vzrokov diskriminacije. »Potrebni so dolgoročni, sistemski in vključujoči ukrepi, ki bodo Romom zagotovili enake možnosti na vseh področjih življenja,« piše v priporočilih komisije.
ECRI poziva slovenske oblasti, naj v oblikovanje politik aktivno vključijo romsko civilno družbo, zagotovijo večjo preglednost porabe javnih sredstev ter odpravijo delitev na avtohtone in neavtohtone Rome.
Dokler se to ne zgodi, bo ustavno priznanje romske skupnosti v praksi ostalo predvsem zapis na papirju.
Urednik portala Student.si
