Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) je v najnovejšem poročilu o Sloveniji opozorila, da se romska skupnost kljub nekaterim napredkom še vedno sooča z diskriminacijo, socialno izključenostjo in težavnim dostopom do osnovnih storitev. Tako v prispevku izpostavljamo nekaj dejstev o Romih v Sloveniji.
Komisija izpostavlja področja stanovanj, izobraževanja, zaposlovanja in zdravstva ter poudarja, da ustavno priznanje romske skupnosti ostaja predvsem zapis na papirju.
V Sloveniji živi med 7 in 12 tisoč Romov
Romska skupnost predstavlja približno 0,5 % prebivalstva Slovenije. Kljub ustavnemu priznanju Romi še vedno nimajo zagotovljenih enakih možnosti. Največ jih živi v jugovzhodni Sloveniji, kjer so bivalne in socialne razmere pogosto najtežje.
»Romska skupnost je ustavno priznana, vendar to priznanje v praksi še ne zagotavlja enakih možnosti,« opozarja ECRI.
Zaposlovanje: brezposelnost presega 87 %
Leta 2023 je bilo med 2.180 registriranimi Romi zaposlenih le 277 oseb, kar pomeni 87,3-odstotno brezposelnost. V nekaterih regijah (jugovzhodna) je ta številka skoraj 100 %. »Večina programov socialne aktivacije je kratkoročnih in ne vodi v trajno zaposlitev,« opozarja ECRI. Komisija predlaga ustanovitev posebnega sklada za podporo romskim podjetnikom ter davčne spodbude za delodajalce, ki zaposlujejo Rome.
Nacionalni program obstaja, a podatkov ni
Leta 2021 je Slovenija sprejela Nacionalni program ukrepov za Rome 2021–2030, ki naj bi izboljšal položaj skupnosti. Toda ECRI opozarja, da manjkajo zanesljivi uradni podatki, zato ni mogoče natančno spremljati napredka. »Zaradi pomanjkljivega zbiranja podatkov o Romih je težko oblikovati učinkovite politike,« poudarja poročilo.
Svet romske skupnosti ne vključuje vseh glasov
Svet romske skupnosti, glavni uradni predstavniški organ, je po ugotovitvah ECRI premalo raznolik. Prevladovanje ene organizacije – Zveze Romov Slovenije – naj bi omejevalo vpliv drugih skupin in društev. »Obstoječa struktura ne odraža raznolikosti romske civilne družbe,« navaja ECRI.
Izobraževanje: nizka uspešnost in ločevanje otrok
Le 21 % romskih otrok dokonča osnovno šolo, na jugovzhodu države celo le 12 %. ECRI navaja primere segregacije v šolah in vrtcih – tudi fizičnega ločevanja otrok. »Na Osnovni šoli Ribnica so imeli ločena sprejema za romske in neromske prvošolce,« piše v poročilu. Številni romski učenci so po nepotrebnem vključeni v programe za otroke s posebnimi potrebami, kar zmanjšuje njihove možnosti za nadaljnje šolanje.
Spornost delitve na »avtohtone« in »neavtohtone« Rome
Slovenija še vedno uradno razlikuje med t. i. avtohtonimi in neavtohtonimi Romi, kar vpliva na njihovo pravico do sodelovanja v lokalni politiki in dostop do storitev. ECRI je do te prakse kritična že več let: »Takšna delitev je neupravičena in spodkopava načelo enakosti pred zakonom,« opozarja komisija.
Številna naselja brez vode, elektrike in pravic
V Sloveniji je še vedno 83 neurejenih romskih naselij, kjer prebivalci pogosto nimajo dostopa do pitne vode, elektrike ali kanalizacije. Čeprav je pravica do vode zapisana v ustavo, mnoge romske družine do nje še vedno nimajo dostopa. »Lokalne oblasti pogosto ne ukrepajo, država pa nima učinkovitega mehanizma za posredovanje,« opozarja ECRI.
Romi živijo kar 20 let manj
Romski moški v Sloveniji živijo povprečno 48 let, ženske 63 let – kar je 20 let manj od državnega povprečja. Otroška smrtnost je med Romi sedemkrat višja kot med ostalim prebivalstvom. »Neenak dostop do zdravstva, slabe bivalne razmere in diskriminacija v zdravstvenem sistemu povečujejo tveganje za bolezni in prezgodnjo smrt,« opozarja ECRI.
Romski pomočniki – primer dobre prakse
Od leta 2021 deluje vse več romskih pomočnikov v šolah in vrtcih, ki pomagajo pri vključevanju otrok v izobraževalni sistem. Od leta 2025 bo »romski pomočnik« tudi uradno priznan poklic. »ECRI pozdravlja uvedbo romskih pomočnikov in spodbuja širitev njihove vloge v izobraževalnem procesu,« poudarja poročilo.
Potrebne so sistemske rešitve, ne le simbolni ukrepi
ECRI priznava, da Slovenija sprejema določene ukrepe, vendar »ti ne odpravljajo temeljnih vzrokov diskriminacije«. Komisija zato poziva k sistemskim, dolgoročnim in vključujočim politikam, ki bi Romom zagotovile enake možnosti na vseh področjih življenja »Dokler se razlike ne bodo odpravile v praksi, bo ustavno priznanje romske skupnosti ostalo zgolj zapis na papirju,« zaključuje ECRI.
Urednik portala Student.si
