Na Irskem so začeli izkopavanja v mestu Tuam, kjer se pod nekdanjim domom za neporočene matere skriva grozljiva zapuščina – množično grobišče s posmrtnimi ostanki 796 otrok, starih od nekaj dni do treh let. Dom, ki so ga vodile katoliške nune iz reda Bon Secours, je med letoma 1925 in 1961 služil kot zavetišče za mlade neporočene ženske, ki so zaradi nosečnosti veljale za sramoto družine in družbe.
Otroci, ki niso imeli priložnosti
Večina otrok je umrla zaradi podhranjenosti, bolezni, zanemarjanja – nekateri pa verjetno tudi zaradi slabih sanitarnih razmer in pomanjkanja zdravniške oskrbe. Le dva izmed skoraj 800 otrok sta bila uradno pokopana. Ostale naj bi brez krste odvrgli v betonsko greznico na ozemlju doma.
Uradno sicer ni dokazano, da bi bili otroci v domu v Tuamu namenoma umorjeni, vendar okoliščine njihove smrti kažejo na hudo malomarnost in sistemsko nečloveško ravnanje, ki bi po sodobnih standardih danes nedvomno pomenili kazniva dejanja.
Ta srhljiva resnica je prišla na dan šele leta 2014, ko je lokalna zgodovinarka Catherine Corless primerjala smrtne listine otrok z odsotnostjo pokopov. Od takrat naprej primer buri javnost in vest države.
Prvi koraki k resnici
Junija 2025 so se začela uradna izkopavanja, ki jih vodi neodvisna državna agencija. Pričakuje se, da bodo dela trajala približno dve leti. V tem času bodo poskušali identificirati čim več otrok z DNK-analizo in jih dostojno pokopati – po možnosti ostanke tudi vrniti družinam.
Gre za del širšega procesa irskega soočanja z institucionalnim nasiljem nad ženskami in otroki, ki je desetletja ostajalo skrito za zidovi cerkvenih domov. Red Bon Secours je izrazil »globoko obžalovanje«, a za mnoge svojce to ne bo dovolj.
Novinar
