
Selitve tujcev v Slovenijo so med občinami precejšnje. Medtem ko se nekatere manjše občine hitro spreminjajo v prave mednarodne skupnosti, druge ostajajo skoraj povsem domače. Preverili smo, kam se tujci najraje priseljujejo in kam sploh ne.
Največ tujcev se je priselilo v …
Presenetljivo, največ tujcev glede na število prebivalcev živi v manjših občinah na obrobju države. Na prvem mestu je Maribor, kamor se je preselilo 31,3 tujcev na tisoč prebivalcev. Tesno za petami mu je Hajdina, kamor se je priselilo kar 29 tujcev.
Sledijo Rogatec (27,8), Ankaran (27,2) in Piran (26,6), vse tri občine z močno gospodarsko ali turistično dejavnostjo.
Visoko na lestvici sta tudi Hrpelje-Kozina (26,2) in Divača (26,1). Med občinami z izrazitim priseljevanjem so še Štore (25,5), Ljubljana (24,9), Izola (24,3), Velenje (23,1), Rogaška Slatina (23,0), Sežana (22,7) in Celje (22,4).
Dvajsetico na tisoč prebivalcev so presegli še Postojna (22,0), Ptuj (20,8), Koper (20,3) in Miklavž na Dravskem polju (20,3). Nato pa si sledijo:
- Jesenice – 19,3
- Trzin – 19,2
- Zavrč – 19,2
- Bovec – 18,9
- Pesnica – 18,6
- Mežica – 18,2
- Podčetrtek – 17,7
- Kungota – 17,6
- Dolenjske Toplice – 17,5
- Šoštanj – 17,2
- Cirkulane – 17,2
- Cerkvenjak – 17,0
- Kranj – 16,9
- Bled – 16,7

Občine z najmanj priseljenimi iz tujine
Na drugi strani spektra najdemo občine, kjer so tujci prava redkost. Povsem na dnu lestvice je Hodoš, kjer v zadnjem letu po statistiki ni bilo niti enega priseljenega tujca.
Zelo nizke deleže imajo tudi Sveti Jurij ob Ščavnici (1,1), Cerkno (1,8), Kobilje (2,0) in Gornji Petrovci (2,0). Gre za pretežno podeželske občine z majhnim številom prebivalcev in malo gospodarskih priložnosti.
V razponu med 2 in 4 priseljenci na 1000 prebivalcev najdemo še Vuzenico (2,3), Vransko (2,6), Tišino (2,8), Moravče (3,0), Dobje (3,1), Kostel (3,2), Sveti Andraž v Slovenskih goricah (3,4), Cankovo (3,4) ter Črno na Koroškem (3,6). Pod številko štiri sta še Mislinja (3,7) in Šmartno pri Litiji (3,8).

Med največjimi mesti največ zanimanja za …
Kakšno je stanje, ko primerjamo največja slovenska mesta oz. občine med seboj?
Na prvem mestu po deležu priseljenih tujcev izstopa Maribor, kamor se je priselilo 31,1 tujcev na 1000 prebivalcev. To je tudi z naskokom največ med vsemi večjimi slovenskimi mesti. Na drugem mestu je prestolnica. V Ljubljano se je preselilo 24,9 tujcev.
Sledijo Velenje (23,1), Celje (22,4) in Ptuj (20,8).
Manj izrazito priseljevanje je opaziti v Kopru (20,3), Jesenicah (19,3) in Kranju (16,9). Takoj za njimi sta Nova Gorica s 15,4 priseljenci in Novo mesto s 15,2 priseljenci na tisoč prebivalcev.
Najmanj tujcev med največjimi mesti se priseljuje v Kamnik (11,7), Trbovlje (11,8) in Domžale (12,6), kar kaže, da bližina glavnega mesta še ne pomeni nujno večje privlačnosti za priseljence.

Največ priselitev v te regije
Če pogledamo statistiko za regije, je na prvem mestu Obalno-kraška z 22,5 priselitvami iz tujine. Sledi Podravska z 19,3. V Osrednjoslovensko se je preselilo 18,3 tujcev.
Nato pa se zvrstijo še Primorsko-Notranjska, Savinjska, Gorenjska, Goriška, Jugovzhodna Slovenija, Koroška in za konec še Pomurska, kamor se je preselilo 7,6 tujcev na tisoč prebivalcev.

Urednik portala Student.si



