V poznih šestdesetih letih je bila Kalifornija sinonim za svobodo, glasbo in vse, kar je moderno. Toda pod to bleščečo površino je rasel strah. Nekdo je ponoči napadal pare, pisal skrivnostna šifrirana pisma in izzival policijo. Ni iskal denarja. Iskal je zgolj pozornost, nadzor in moč.
Zgodba Zodiaca ni le kriminalna zagonetka. Je tudi zgodba o medijih, strahu in družbi, ki je, morda prvič po umorih v Londonu s konca 19. stoletja, v živo spremljala igro morilca s policijo. V njej se prepletajo resnični umori, nepopolne preiskave in vrsta ljudi, ki so se skozi desetletja znašli pod sumom. Kljub napredku forenzike pa ključno še vedno ostaja: kdo je pravi Zodiac?
Zodiac je rojen
Zgodba se začne 20. decembra 1968 na makadamskem parkirišču blizu mesta Vallejo v Kaliforniji. David Faraday in Betty Lou Jensen sta bila na zmenku. Nekdo je nenadma pristopil k njunemu avtomobilu in začel streljati. Faraday je umrl na kraju, Jensenova pa nekaj metrov stran.
Nekaj mesecev pozneje je bil napaden še en par, Michael Mageau in Darlene Ferrin. Ferrinova je umrla, Mageau pa je po srečnem naključju preživel in si celo uspel ogledati človeka, ki ga je skušal umoriti. Opisal je belega moškega, srednjih let, čokate postave. To je bil prvi uradni opis Zodiaca.
Kmalu zatem so časopisi prejeli prvo morilčevo pismo. Avtor je prevzel odgovornost za oba napada in se podpisal z imenom Zodiac. V pismu je navedel podrobnosti umorov, ki so bile znane zgolj morilcu in policiji. Policija je zato morala priznati, da piše pravi storilec.
Vzorec nasilja
Tretji napad se je zgodil 27. septembra 1969 ob jezeru Berryessa. Zodiac je spet napadel mlad par na odročni lokaciji. Vendar tokrat ni šlo samo za hiter napad, ki bi ga izvedel ponoči in hitro pobegnil. Šlo je za pravi groteskni »spektakel«, kot si ga je zamislil morilec, ki ga je opogumila medijska pozornost.
Napad se je zgodil praktično sredi belega dne, Zodiac pa je bil oblečen celo v nekakšen kostum. Žrtvama se je približal, ju zvezal in večkrat zabodel z nožem. Zanimivo je, da je moški tudi tokrat preživel, kar po mnenju nekaterih avtorjev daje dober vpogled v morilčevo psiho. Dejstvo je, da se je nad ženskami znašal veliko bolj okrutno, kar morda pomeni, da je njegov psihični nagib za napade bila travma, povezana z mamo ali huda nesreča v ljubezni ali pa kar oboje.
Morilec je nato z markerjem napisal datum in uro ter ime Zodiac na vrata njunega avtomobila. Zadnji potrjeni napad se je zgodil v San Franciscu, je pa šel morilec tokrat izven ustaljenega vzorca. Če verjamemo teorijam, naj bi to storil zato, ker je javnost počasi začela pozabljati nanj in si je spet goreče želel pozornosti. Zodiac je ustrelil taksista Paula Stina in mu vzel del srajce. Ta kos je pozneje v pismu poslal časopisom kot dokaz, da je morilec res on.
Številna pisma in šifre
Kot smo lahko opazili, je bil Zodiac resnično željan medijske pozornosti. Pošiljal je pisma, kartice in šifre. Zahteval je, da se njegova sporočila objavijo, sicer bo ubijal naprej. Mediji so se tako znašli v etični pasti. Objave so res širile strah, a so morda preprečevale nove napade.
Ena prvih šifer je bila hitro razvozlana. V njej je Zodiac zapisal, da ubija, ker mu to prinaša zadovoljstvo. Govoril je o sužnjih (žrtve), ki ga bodo čakali po smrti. Druga šifra, dolga 340 znakov, pa je ostala nerazrešena desetletja. Razvozlali so jo šele leta 2020. V njej Zodiac znova trdi, da svojega imena še ni pripravljen razkriti. To potrjuje njegovo željo po nadzoru in misterioznosti. Želel si je, da se o njem ustvari mit. In glede na to, da o njem beremo še danes, mu je očitno žal uspelo.
Pravi kaos v preiskavi
Pri vprašanju, zakaj ga nikoli niso razkrinkali, se moramo zavedati, da je policija takrat delovala brez sodobne opreme, ki jo gledamo v modernih kriminalkah. DNK profiliranja ni bilo, oziroma je bilo v povojih in praktično nedostopno. Povezovanje morebitnih storilcev je bilo zato za današnje razmere izredno počasno. Prav tako pa je velik faktor predstavljala tudi razdrobljenost ameriškega sistema organov pregona. V preiskavi so tako delovali številni oddelki, brez kakršnekoli skupne baze podatkov.
Veliko zmede je povzročal tudi opis morilca. Logično je, da človek v šoku in smrtnem strahu pravi videz svojega krvnika pozabi oziroma se ta zabriše. Nekateri so ga videli kot debelega. Drugi kot vitkega. Nekateri kot mladega. Drugi kot starejšega. Zodiac je zmedo odlično izkoristil. Policija je zaslišala na tisoče ljudi, ogromno jih je umore tudi priznalo, ker so iskali pozornost. Primer se je tako vse bolj zapletal, pravega morilca pa, vsaj verjetno, niso našli nikoli.
Arthur Leigh Allen
Ime, ki ne potrebuje nobenega uvoda. Kdorkoli je že slišal za Zodiaca, je najverjetneje slišal tudi za Allena. V sedemdesetih letih je hitro postal glavni osumljenec, nanj pa se je močno osredotočil tudi najbolj znani film o Zodiacu. Če smo iskreni, je bil res skoraj idealni osumljenec: bil je nekdanji učitelj, obtožen pedofilije. Živel je blizu krajev, kjer so se zgodili napadi. Bil je samski, kar bi lahko dalo nekaj teže zgoraj omenjenim teorijam. Nosil je uro znamke Zodiac. Znancem naj bi omenjal celo lov na srečne pare, vemo pa tudi, da je bil vešč pisanja šifer.
Policija je preiskala njegov dom. Našla je orožje in eksplozivna sredstva. Toda ničesar niso mogli neposredno povezati z umori. Kasnejše DNK analize so pokazale, da kuverte, v katerih je morilec pošiljal pisma, niso bile zalepljene z njegovo slino. Allen je ostal pod senco suma do smrti. Umrl je leta 1992 brez kakršnekoli obtožnice.
Kaj pa drugi osumljenci?
Teh je seveda ogromno in v tem članku ne moremo narediti pregleda vseh, zato predlagam, da se v raziskovanje podate še sami, kar je idealno za hladne zimske dni, ko ne bo več izpitov. Osredotočili se bomo na dva, ki lepo poudarjata zmedo primera Zodiac.
Drugi pogosto omenjeni osumljenec je Richard Gaikowski. Bil je novinar in politični aktivist. Nekateri so menili, da slog Zodiacovih pisem spominja na njegov način pisanja. Njegovi sodelavci so poročali o njegovem nenavadnem vedenju. Nekdo je trdil, da se mu je Gaikowski enkrat predstavil z imenom Zodiac, drugi so trdili, da so ga prepoznali po glasu. Čeprav so te izjave res zanimive, jih ne moremo preveriti. Forenzičnih dokazov spet ni bilo in Gaikowski nikoli ni stopil pred zatožno klop.
Še en dober kandidat bi bil lahko Lawrence Kane. Imel je zgodovino nasilja in možganskih poškodb. Živel je na območju napadov. Preživeli Mageau je med preiskavo celo izbral njegovo fotografijo kot možno ujemanje identitete storilca. Toda tudi tu se je zgodba ustavila pri domnevah, saj je imel Kane alibi za nekatere napade.
Zodiac postane medijski fenomen
Zodiac je bil eden prvih morilcev, ki je zavestno gradil javno podobo. Ni se skrival pred pozornostjo, z njo se je hranil. V času, ko televizija in tisk še nista bila nasičena z nasiljem, je njegova zgodba postala zelo udarna. Ljudje so reševali šifre, kot bi šlo za igro. Toda v ozadju so bile resnične tragične zgodbe.
Zodiac ni le primer nerešenega umora. Je primer, kako lahko en človek z nasiljem in besedami ustvari trajno legendo. Morda bo nekega dne znanost razkrila ime, ki se skriva za simbolom križa. Do takrat pa bo Zodiac ostal tam, kjer je vedno bil. Nekje med resnico, strahom in temačno legendo.
Novinar
