Na boste verjeli, a tudi Luka Pangos, priljubljeni kuharski vplivnež ter zmagovalec 10. sezone MasterChef Slovenija, priznava, da njegovi študentski obroki niso bili idealni. Sendviči iz kioska, fast food in »nekaj na hitro« so bili del vsakdana. Danes pa na to obdobje gleda drugače – z več znanja o prehrani in jasnim razumevanjem, kako pomembno je, kaj damo na krožnik. Z njim smo se pogovarjali o tem, kaj je kot študent jedel on, kaj bi izbral danes ter kako (in zakaj) je oblikoval svoj novi sendvič za linijo Spar To Go. Ne spreglejte pa tudi njegovih nasvetov, kako si lahko študentje enostavno izboljšate svoje obroke.
Kako se spomniš svojih študentskih let – predvsem prehranjevanja? Kaj si najpogosteje jedel, ko ni bilo časa ali denarja za kuhanje?
Imam srečo, da sem študiral blizu doma in je še vedno kdaj skuhala nona. Drugače pa sem živel na raznih sendvičih in fast foodu, ker je bila na Obali tudi precej slaba izbira na bone. Ali nekaj s smetanovo omako, ali slaba pica ali burger.
Kaj je po tvojem mnenju največja napaka pri hitri študentski prehrani?
Največja težava hitre študentske prehrane je po mojem mnenju pomanjkanje kakovostnih beljakovin, sveže zelenjave, sadja in vlaknin. Študenti se po mojih izkušnjah zanašajo predvsem na testenine, instant jedi ali pico – tako zaužijejo veliko kalorij, a premalo hranil, ki pomagajo uravnavati krvni sladkor in občutek sitosti. Zaradi tega so hitro spet lačni, koncentracija pade, pogosteje pa posegajo po sladkih prigrizkih. Namesto enega uravnoteženega obroka tako potrebujejo še dodatne prigrizke, kavo ali energijske pijače, kar dolgoročno ne pomaga ne pri energiji ne pri motivaciji in povzroči, da se vrtimo v začaranem krogu.
Če danes pogledaš nazaj: katera študentska jed je bila čista klasika, a prehransko precej osiromašena? Kako bi jo danes izboljšal, a ohranil njeno cenovno dostopnost?
Moja študentska klasika so bili panini na vse možne načine. Med časom malic smo šli po že pripravljene tople sendviče v kiosk s hitro prehrano v Kopru (tam je bil zmagovalni sendvič s tuninim namazom in koruzo). Kasneje smo veliko obiskovali tudi kitajsko restavracijo, če že niso imeli zdravih obrokov, so bili vsaj raznoliki.
Ker se danes veliko bolje zavedam pomembnosti polnovrednih in razgibanih obrokov, bi v panine dodal vsaj kaj zelenjave, pa dosti manj majoneze in raznih predpripravljenih omak. Saj sendviči sami po sebi niso problematičen obrok – važno je predvsem, kaj damo notri. In točno s tem v mislih sem zasnoval svoj novi sendvič za linijo Spar To Go.
Kako je nastala ideja za Lukov cezar sendvič?
Po uspehu moje Lukove piščančje jufke smo v sodelovanju s Sparom znova razmišljali podobno. Želel sem nekaj praktičnega, ugodnega in drugačnega. Navdih sem črpal ravno iz ene od restavracij, kjer smo v študentskih časih jedli na bone. Tam so stregli solate v skledah iz testa za pizzo in to je bila edina ‘zdrava’ alternativa, ki smo jo imeli. Potem sem naredil raziskavo in ugotovil, da je najbolj priljubljena izmed vseh solat ravno cezarjeva. Sešteli smo ena in ena in nastal je Lukov cezar sendvič.
Zakaj ravno cezar – kaj te pri cezarjevi solati najbolj prepriča?
Razmišljal sem, katera solata je nekako na prvo žogo pri nas najbolj priljubljena. Sam nisem velik ljubitelj solat, ampak cezarjeva je edina dovolj bogata, da me pritegne. Pa še moja draga jo obožuje, zato sem z veseljem razvil recepturo. Piščanec, parmezan, hrustljava solata in kompleksna omaka … Ne more biti slabo.
Katera sestavina v sendviču je zate ključna in je ne bi nikoli črtal?
Kot vedno menim, da je omaka tista, ki naredi jed – in ta je po recepturi tudi zelo podobna originalnemu receptu za cezarjevo solato. Morda so inčuni tisti, ki v omaki naredijo ta pravi okus in odlično ‘začinijo’ celo jed, saj brez njih ni cezar preliva. Ampak brez skrbi, če ne maraš inčunov – nisem želel, da bi prevladali po okusu, zato imajo tu bolj vlogo začimbe.
Glede na to, da je to sendvič, se pa zavedam tudi pomembnosti dobrega kruha, ki paše v zgodbo. Mislim, da smo pri Lukovem Cezar Sendviču to super izbrali, saj Spar samo za to jed dobavlja odličen ročno narejen panuzzo kruh, ki je odlična podlaga za solato.
Če bi bil danes spet študent: bi izbral ta sendvič in zakaj?
Bi! Ker je svež, hrustljav, z veliko omake, zadovolji mojo potrebo po sendviču, ampak je bolj hranilen od drugih (hitrih) alternativ. Cena me tudi prepriča, saj za 3,99 € dejansko težko dobiš kaj primerljivega po kvaliteti in velikosti obroka.
Zakaj se ti zdi pomembno, da so študentom dostopni kakovostni, visokobeljakovinski obroki?
Ker vem, v kakšni situaciji si kot študent. Rabiš kvalitetna hranila, ker se še razvijaš, ampak vsaj jaz v tem obdobju nisem imel interesa vložiti preveč energije, da pridem do njih. Kot študent se večinoma nisem odločil za bolj hranilne izbire, da sem prišparal kakšen evro več za druge neumnosti. Lahko bi naredil še hranljivejši sendvič, ampak sem iskal balans med hranili in zadovoljstvom. Polnovrednih izdelkov sicer vidim veliko, a so večinoma dragi ali pa neokusni.
Imaš kak trik za študente, kako si lahko (po možnosti poceni in hitro) izboljšajo vsakdanje obroke?
Eden najpreprostejših načinov, da si študenti hitro in poceni izboljšajo vsakodnevne obroke, je dodajanje nekaj osnovnih, hranljivih sestavin, ki jih lahko uporabijo skoraj kjerkoli. Odlična so jajca, stročnice (fižol, čičerika, leča), polnozrnati riž in pašta, grški jogurt ter zamrznjena zelenjava. Vse to je cenovno dostopno, dolgo obstojno in polno beljakovin ter vlaknin, ki poskrbijo za bolj stabilno energijo.
Drugi moj trik je meal prep (priprava obrokov vnaprej). Ta seveda zahteva planiranje, ni pa treba, da je zapleten. Dovolj je že, če recimo enkrat ali dvakrat na teden skuhaš večjo količino jedi, ki jo lahko potem kombiniraš skozi teden. Mineštre, enolončnice (jota, ričet), raguji, rižote, azijski rezanci, woki, pečen riž ali testenine z zelenjavo so idealne jedi, ker se dobro shranjujejo in jih lahko hitro pogreješ. Super rešitev so tudi “freezer meals” – porcije, ki jih zamrzneš in imaš pripravljene za dneve, ko nimaš časa ali volje kuhati.
Če živiš s cimrom (ali partnerjem), si lahko veliko olajšata, če si razdelita opravila: skupaj nakupujeta, kuhata, si delita pripravo sestavin in pospravljanje. Poleg tega je veliko lažje vzdrževati dobre prehranske navade, ko imaš podporo v gospodinjstvu.
Še ena opcija pa je seveda ta, da si poiščeš že pripravljene, a kvalitetne in hranljive obroke v trgovini. Prav sem spada tudi moj Lukov cezar sendvič, ki sem ga razvil posebej za linijo SPAR To Go. Ima kar 24 g beljakovin na porcijo, tako da zagotovo nasiti tudi najbolj lačne.
Na koncu gre za to, da si olajšaš življenje: nekaj osnovnih sestavin, malo načrtovanja in dobra organizacija lahko naredijo ogromno razliko v kvaliteti tvoje hrane.
Urednik portala Student.si
