Kitajska že več let razmišlja o velikanskem prometnem projektu, ki bi lahko preoblikoval trgovske poti v Evropi: o kanalskem koridorju, ki bi Egejsko morje prek dolin Vardarja in Morave povezal z Donavo.
Pot bi skrajšal za tisoč kilometrov
Takšna povezava bi kitajskim ladjam skrajšala pot v srednjo Evropo za približno tisoč kilometrov in zmanjšala odvisnost od turških ožin.
Vendar pa je izvedba odvisna od izjemno zahtevnega političnega dogovora med Srbijo, Severno Makedonijo, Grčijo in Kosovom, kjer usklajenost praviloma ni samoumevna. Najglasneje nasprotuje Turčija, ki bi zaradi nove poti izgubila del strateškega vpliva.
Projekt bi zahteval naložbo v višini približno 17 milijard evrov. Kanal bi potekal od Soluna po Vardarju, nato po Moravi in do Donave, kar bi ustvarilo povsem novo evropsko trgovsko os.
Izvedljivo, a invazivno
Kitajska podjetja so ocenila, da je projekt tehnično izvedljiv, vendar bi zahteval ogromne posege v rečne sisteme, nova kanalska presečišča in morebitne premike lokalnih skupnosti.
Geopolitične posledice bi bile velike. Okrepila bi se vloga Grčije kot vstopne luke za azijsko trgovino, medtem ko bi se pomen Turčije zmanjšal. A projekt odpira tudi vprašanja okoljskih vplivov in ravnotežja med evropskimi predpisi ter kitajskim kapitalom.
Novinar
