Vsako leto sta dva solsticija, eden decembra in eden junija. Decembrski solsticij označuje najkrajši dan severno od ekvatorja in najdaljši dan južno od njega. Za Slovenijo decembrski solsticij pomeni najkrajši dan in najdaljšo noč v letu. Prav tako označuje začetek astronomske zime, ki se konča ob marčevskem enakonočju.
Decembrski solsticij je trenutek, ko je Sonce na najjužnejši zemljepisni širini, ki jo doseže v letu. Po solsticiju se začne ponovno premikati proti severu.
1Datum decembrskega solsticija
Decembrski solsticij je lahko 20., 21., 22. ali 23. decembra. Najpogosteje nastopi 21. ali 22. decembra.
Zadnji solsticij 23. decembra je bil leta 1903, naslednji bo šele leta 2303. Solsticij 20. decembra je prav tako redek, saj bo naslednji šele leta 2080. Datum solsticijev se iz leta v leto razlikuje, ker se koledarsko leto ne ujema natančno z dolžino tropskega leta – časom, ki ga Zemlja potrebuje za en obhod okoli Sonca.
Decembrski solsticij bo letos pri nas v nedeljo, 21. decembra, ob 16.03.
2Najkrajši dan v letu
Ker je severna polobla decembra nagnjena stran od Sonca, čez dan prejme manj sončne svetlobe. Ob solsticiju je nagnjenost severnega tečaja stran od Sonca največja, zato ta dogodek označuje najkrajši dan v letu severno od ekvatorja, kar vključuje tudi Evropo. Ta učinek je najizrazitejši na območjih, ki so bolj oddaljena od ekvatorja.
V tropskih območjih je najkrajši dan le malo krajši od 12 ur (v Sloveniji je bistveno krajši) znotraj arktičnega kroga pa doživljajo polarno noč, ko Sonce sploh ne vzide.
Novinar
