Evropska agencija za okolje je Ljubljano po onesnaženosti zraka uvrstila na porazno 709. mesto med 761 evropskimi mesti.
Podatki temeljijo na meritvah koncentracije trdnih delcev ter izpostavljenosti dušikovemu oksidu in ozonu v zadnjih dveh letih na več kot 3500 merilnih postajah po vsej Evropi, tudi na slovenskih merilnih točkah Agencije za okolje (Arso).
Na Arsu pojasnjujejo, da kakovost zraka v Ljubljani sicer postopoma raste, vendar izpostavljenost onesnaženju še vedno pomeni tveganje za zdravje. Direktorica urada za stanje okolja Nataša Sovič opozarja, da bo nova, strožja evropska direktiva prinesla nižje mejne vrednosti, kar pomeni, da bomo ob enaki kakovosti zraka v prihodnje večkrat presegli dovoljene parametre.
Ljubljanski župan Zoran Janković pa izraža dvom v verodostojnost meritev, saj na nobeni izmed treh uradnih merilnih postaj v mestu mejne vrednosti niso bile presežene. Kljub temu opozorila strokovnjakov ostajajo resna.
Zdravstvena tveganja in odprta vprašanja sežigalnice
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) poudarja, da delci v zraku dokazano povzročajo bolezni dihal, srca in ožilja, vplivajo na živčevje, prebavila ter razvoj ploda. Onesnažen zrak je po ugotovitvah NIJZ tudi rakotvoren, kar skrajšuje življenjsko dobo prebivalcev.
V tem kontekstu je še posebej pereče vprašanje izgradnje načrtovane sežigalnice odpadkov na območju ljubljanskega barja. Janković zagotavlja, da bo dimnik višji od obstoječih in da bodo strokovno mnenje o vplivih pripravili meteorologi, a jasnih podatkov o tehnologiji, lokaciji in vplivih na okolje še ni. Na Arsu pravijo, da bodo dokončno oceno lahko podali šele, ko bodo prejeli vse potrebne informacije.
Novinar
