Majhna, manj kot centimeter dolga žuželka, ki se razmnožuje brez samcev, v tišini spreminja podobo severnoamerških mestnih drevoredov. Brez samcev, brez parjenja in brez očitnih naravnih omejitev se brestova »cikcakasta« osa žagarica širi z zaskrbljujočo hitrostjo.
Ne muha, temveč osa
Kljub imenu brestova cikcakasta žagarica (Aproceros leucopoda) ne gre za muho, temveč za vrsto ose. Izvira iz vzhodne Azije, v Severni Ameriki pa so jo prvič zaznali leta 2020. Njena prepoznavna sled so cikcakasti vzorci, ki jih ličinke izrezujejo v liste brestov. Sprva ti listi delujejo skoraj dekorativno, a z odraščanjem lahko ličinke drevo skoraj povsem ogulijo.
V nekaj več kot petih letih se je razširila že v najmanj 15 ameriških zveznih državah, od severovzhoda do srednjega zahoda in juga. Takšna hitrost širjenja je za gozdne škodljivce izjemna in kaže, da gre za resno dolgoročno grožnjo.
Drugi udarec za breste
Bresti so se v Severni Ameriki šele začeli pobirati po katastrofi, ki jo je v 20. stoletju povzročila holandska brestova bolezen. Številna mesta so v zadnjih desetletjih breste nadomeščala z odpornimi sorodnimi vrstami, kot je japonska zelkova. Prav tu pa se skriva nova težava.
Raziskave kažejo, da se žagarica ne omejuje le na breste. Opažena je bila tudi na zelkovah, kjer odlaga jajčeca in se razvija, zlasti zgodaj spomladi, ko bresti še nimajo listov. To pomeni, da ima na voljo nadomestnega gostitelja, kar ji omogoča še hitrejše razmnoževanje.
Razmnoževanje brez omejitev
Ključ do uspeha te vrste je nenavadna oblika razmnoževanja, imenovana telitokna partenogeneza. Samice odlagajo neoplojena jajčeca, iz katerih se razvijejo izključno samice. Samcev doslej niso našli. Zato lahko že eno samo jajčece, ki se nehote pripelje z vozilom ali lesom, lahko sproži novo populacijo.
Človek kot tihi zaveznik
Raziskovalci so med drugim odkrili bube, pritrjene na stranska ogledala in podvozja tovornjakov, kar kaže, da ljudje nevede pomagamo pri širjenju vrste. Naravno se osa sicer širi razmeroma počasi, a z avtomobili preskakuje velike razdalje.
Za zdaj še ni jasno, ali bo dolgoročno povzročala množično odmiranje dreves ali »le« kronični stres. Jasno pa je, da gre za invazivno vrsto, ki izkorišča tako biološke posebnosti kot tudi človeško mobilnost. V boju proti njej bodo ključni zgodnje zaznavanje, previdnost pri prevozu materialov in hitri odzivi lokalnih služb.
Novinar
