Kitajska gradi največjo hidroelektrarno na svetu

Kitajska je letos poleti začela gradnjo največje hidroelektrarne na svetu – Motuo. Stala bo na reki Yarlung Tsangpo v Tibetu in imela predvideno moč 60 gigavatov. To je več kot vse nuklearne elektrarne v Franciji skupaj. Motuo bo zasenčila trenutno največjo hidroelektrarno, prav tako na Kitajskem, Jez treh sotesk (Three Gorges Dam).

Kitajska je največji proizvajalec električne energije na svetu in nič ne kaže, da bo izgubila prednost. Poleg tega, da se tam najhitreje gradijo termoelektrarne na premog, je Kitajska tudi vodilna v elektriki iz obnovljivih virov energije. S postavljanjem sončnih in hidroelektrarn prekašajo ves svet in projekt Motuo je naslednji velik korak.

Motivacija Pekinga je jasna – okrepiti obnovljive vire in uravnotežiti energetsko porabo med razvitim vzhodom in manj razvitim zahodom države. Projekt bo zahteval okoli 170 milijard dolarjev in bil zaključen do leta 2033.

Vsi pa niso navdušeni nad novim mega projektom kitajske Partije. Tu so seveda naravovarstveniki, ki opozarjajo na spreminjanje habitatov in škodljivega ogromnega akumulacijskega jezera, na možne zemeljske plazove in nevarnost potresov v regiji. Klasika. Zanimivejši pa so pomisleki sosednjih držav, ki se zanašajo na reko Yarlung Tsangpo oz. indijsko Brahmaputro.

Ko Brahmaputra pride iz tibetanskih višav njena struga poteka skozi severno Indijo in jugovzhodno vse do Bangladeša in pozneje v Ganges. Na njo se zanaša milijone ljudi, ki bodo zdaj v milosti in nemilosti upraviteljev rešet v Motuo.

Zaskrbljenost Indije in Bangladeša je popolnoma upravičena, vendar Motuo je tudi priložnost za tesnejše povezovanje regije. Z jezom hidroelektrarne bo vodni tok nadzorovan in reka Brahmaputra, ki je znana po močnih sezonskih poplavah, ukročena.

Če bodo države sodelovale, lahko vse veliko pridobijo, v nasprotnem primeru pa lahko Motuo deluje kot močno politično orodje Kitajske.

Tako je nova hidroelektrarna hkrati simbol kitajske tehnološke ambicije in izziv za regionalno sodelovanje.