Mikroplastiko vse pogosteje najdejo tudi v gozdovih: kako škodljiva je tam in kako je prišla tja?

A glass vial containing water and micro plastic pieces of pollution
Foto: MargJohnsonVA iz iStock

Mikroplastika je že dolgo znana kot onesnaževalec oceanov, rek in kmetijskih površin. Nova raziskava pa razkriva še en, doslej spregledan problem: drobni plastični delci se kopičijo tudi v gozdovih. In tja prihajajo iz zraka.

Mikroplastika pride tudi v gozdove, a kako

Raziskavo so izvedli znanstveniki z TU Darmstadt in jo objavili v reviji Nature Communications Earth & Environment.

Ugotovili so, da večina mikroplastike v gozdovih ne izvira iz lokalnih virov, temveč iz ozračja. Delci najprej pristanejo na listih drevesnih krošenj, kjer se ujamejo v tako imenovanem »učinku česanja«.

Kot pojasnjuje Collin J. Weber, se nato s pomočjo dežja ali odpadlega listja prenesejo na gozdna tla.

Pot mikroplastike v tla

Ko delci enkrat pridejo na tla, jih naravni procesi postopoma vgradijo v zemljo. Ključno vlogo ima razgradnja listja, ki mikroplastiko zadržuje v zgornji plasti tal.

Največje koncentracije so raziskovalci našli prav v sveže odpadlem listju, vendar so delce zaznali tudi globlje v zemlji. K temu prispevajo:

  • razpad organskih snovi
  • delovanje organizmov v tleh
  • premikanje delcev skozi plasti zemlje
Green forest with sun through leaves and branches.Nature environment,ecology and sustainability concept.Forest reduce carbon emissions
Foto: Alex Cristi iz iStock

Gozdovi kot pokazatelj onesnaženega zraka

Raziskovalci poudarjajo, da so gozdovi lahko pomemben pokazatelj onesnaženosti zraka z mikroplastiko. Visoke koncentracije v tleh namreč kažejo na dolgotrajno in razpršeno onesnaževanje iz atmosfere, ne pa na neposredne vire, kot so na primer kmetijska gnojila.

To pomeni, da mikroplastika potuje na velike razdalje in se nalaga tudi v relativno neokrnjenih okoljih.

Nov okoljski in zdravstveni izziv

Gre za prvo raziskavo, ki jasno pokaže povezavo med mikroplastiko v gozdovih in delci v zraku. Odkritje zato odpira nova vprašanja o vplivu na ekosisteme. Gozdovi so že dolga leta pod pritiskom podnebnih sprememb, mikroplastika pa bi lahko predstavljala dodatno grožnjo. Hkrati rezultati nakazujejo, da so ti delci prisotni tudi v zraku, ki ga dihamo.

To pomeni, da mikroplastika ni le problem oceanov in tal, ampak globalni pojav, ki se tiho kopiči tudi tam, kjer ga najmanj pričakujemo.

Jan Nebec

Novinar

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Nastavitve piškotkov
Logo revija Študent

Spletišče s piškotkom dodeli obiskovalcu serijsko oznako, da ga prepozna ob ponovnem obisku.

Nujni piškotki

Piškotki, nujno potrebni za delovanje strani, zagotavljanje varnosti in prenos podatkov.

Analitični piškotki

Piškotki anonimizirane Googlove analitike nam omogočijo merjenje rasti ogledov.